Spanje je ključno za zdravje
Svetovni dan spanja, ki ga obeležujemo danes, poteka pod sloganom Spanje je ključno za zdravje. Spanje je namreč poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti steber človekovega zdravja, neurejeno spanje pa lahko predstavlja tveganje.
Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je spanje eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. Spanje je ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Blagodejno vpliva na srce in ožilje, na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno tudi za normalno delovanje možganov, saj okrepi vrsto možganskih funkcij. Dodajajo, da urejeno spanje tudi krepi imunski sistem, nenazadnje pa ima ugoden vpliv tudi na naše duševno zdravje in dobro počutje. Ne gre pozabiti, da sta spočito telo in um ključna za varno opravljanje dela ter varovanje zdravja in življenja.
Raziskave pa kažejo, da Slovenci spimo premalo. Nacionalna raziskava o vplivu pandemije covida-19 na življenje, ki jo je izvedel NIJZ, denimo kaže, da je 42 odstotkov odraslih prebivalcev med delovnim tednom spalo manj kot sedem ur na noč in tako ne dosegajo priporočil o dolžini spanja. Tudi raziskava med slovenskimi mladostniki je pokazala, da le 54 odstotkov 11-letnikov in 26 odstotkov 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili, od devet do 11 ur.
Poleg dolžine spanja so sicer pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja. O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo, zjutraj pa se večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti.
Na najpogostejše vzroke pomanjkanja spanja lahko v veliki meri vplivamo sami, so še poudarili. Če prepoznamo težave s spanjem, lahko strokovno pomoč poiščemo v lekarni ali pri osebnem zdravniku, ki nas lahko napoti tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu. Izpostavili so tudi motnje dihanja v spanju, ki so pogosta motnja spanja in vedno bolj pereč javnozdravstveni problem, za katerim po ocenah trpi 150.000 prebivalcev Slovenije.
Priporočila za zdravo spanje
Vedno hodimo spat in vstajajmo ob isti uri.
Če dremamo čez dan, naj bo počitek kratek (do 45 minut).
Izogibajmo se pitju alkoholnih pijač in ne kadimo.
Izogibajmo se kofeinu šest ur pred spanjem.
Izogibajmo se mastni, pekoči ali sladki hrani – pred spanjem naj bo hrana lahka in lažje prebavljiva.
Redno se ukvarjajmo s telesno dejavnostjo, vendar ne tik pred spanjem.
Uporabljajmo primerno ležišče, vzglavnik in posteljnino.
Spimo v za nas prijetni temperaturi prostora ter spalnico vedno dobro prezračimo.
Ugasnimo moteče zvoke in zatemnimo prostor.
Elektronske naprave umaknimo iz spalnice – ne uporabljajmo jih vsaj uro pred spanjem.
