Porast nasilja nad ženskami
V Sloveniji se soočamo s porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimnopartnerskega. Starejše ženske so ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, pred jutrišnjim mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami, opozarjajo nevladne organizacije.
Z višanjem starosti žensk se stopnja tveganja revščine pri tej starostni skupini zvišuje bolj kot pri moških, kažejo analize Statističnega urada RS. Ker delež starejših žensk narašča, se tudi stopnja tveganja revščine občutno zvišuje. Lani je v državi pod pragom tveganja revščine živelo več kot 130.000 žensk, od tega jih je bila tretjina starejša od 65 let, poudarjajo v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni in babiški negi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza).
Starejše ženske imajo v povprečju manj družbene moči od starejših moških. Tako so lahko izpostavljene različnim oblikam nasilja oziroma zlorab: telesni oziroma fizični, psihološki ali čustveni, spolni, finančni oziroma materialni zlorabi in zanemarjanju. Po različnih raziskavah se največ nasilja nad ženskami dogaja v domačem okolju, ki bi moralo biti za družinske člane najbolj varno in prijazno.
Ljubezen (NE) boli
"V Sloveniji se soočamo s porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimnopartnerskega, ki se iz leta v leto odraža v porastu števila femicidov, umorov, zaznamovanih z dejstvom, da je bila žrtev umorjena zato, ker je bila ženska. Lani smo zabeležili kar trinajst femicidov oziroma poskusov femicidov," pa so opozorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zato bodo do srede decembra izvajali širšo akcijo ozaveščanja, ki naslavlja stereotipe in predstave, ki nimajo osnove v dejanskih razmerah. S projektom Ljubezen (NE) boli: Zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini! želijo senzibilizirati slovensko javnost, da bodo tako žrtve kot tudi storilci znali prepoznati vzorce nasilja nad ženskami in se jim izogniti.
Nasilje v družini, nasilje nad ženskami ter medvrstniško nasilje je treba obravnavati kot splošen družbeni problem in javno vprašanje. Pri tem ima pomembno nalogo država, ki si mora prizadevati za preprečevanje nasilja, skrbeti mora za preventivo in ozaveščanje, hkrati pa mora zagotavljati ustrezne ukrepe za zaščito, obravnavo in oskrbo žrtev nasilja. Na ministrstvu zato pripravljajo dve spremembi na normativni ravni. Prva je sprejem nove Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. Druga je sprememba Družinskega zakonika, kjer bodo vzeli pod drobnogled pomanjkljivosti ločitvenih postopkov in postopkov pri zaupanju otrok v varstvo in vzgojo v situacijah, v katerih je vpleteno nasilje.