Kaj se dogaja s pravicami starejših
Če želimo uveljavljati svoje pravice, jih moramo najprej poznati, je poudarila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik na posvetu o pravicah starejših, ki ga je pripravila ob 3. decembru, mednarodnem dnevu človekovih pravic.
Iz pobud, ki prihajajo v urad varuha, je vidno, da je starejšim največkrat kršena pravica do obveščenosti, saj niso vešči ravnanja s sodobnimi tehnologijami;
če je določena informacija dostopna po medmrežju, je namreč dosegljiva le dvema odstotkoma starejših ljudi. Starejši pogosto tudi ne morejo uveljaviti pravice do odločanja o tem, ali bodo živeli v domačem okolju ali v ustanovi. Pri tem v uradu varuha poudarjajo, da je potrebna sistematična skrb za ljudi, ki živijo sami, in to bodisi z obiski ali z organiziranjem ustrezne pomoči.
Poleg starejših so v družbi prezrte tudi pravice ljudi, ki se jim izteka življenje, in njihovih bližnjih; kako je poskrbljeno za pravice tistih stanovalcev, ki se teže gibljejo ali so dementni, pa v uradu varuha redno preverjajo z obiski varovanih oddelkov v domovih za starejše. Ob tem opozarjajo, da pogosto pozabljamo, da dementni znajo in zmorejo povedati svoje pripombe in pritožbe, če le imajo možnost za to.
Velik problem med starejšimi je tudi revščina, na kar je opozorila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. Zaradi nizkih pokojnin si zelo težko privoščijo pomoč in nego na domu, čeprav jo potrebujejo. Zaradi ekonomske krize in razmer v družbi je v družinah tudi čedalje več nasilja nad starejšimi.
V družbi je še vedno preveč stereotipov o nemočnih starejših, medtem ko so s pomočjo projekta Starejši za starejše ugotovili, da je kar 70 odstotkov starejših od 69 let dokaj zdravih in da skrbijo zase, ne da bi potrebovali tujo pomoč. Ob tem jih 65 odstotkov pomaga še otrokom ali vnukom. Kožuhova je tudi poudarila, da se starejši počutijo zapostavljeni, ker družba ne ceni njihovega znanja, izkušenj in preteklih dosežkov ter da je zanje kršenje pravic tudi to, da jih premalo upoštevajo pri političnih odločitvah.
Med kršitvami pravic starejših so razpravljavci omenjali še nekatere druge, denimo to, da jim banke ne odobrijo kreditov, pa čeprav imajo premoženje, ki bi ga lahko zastavili kot poroštvo; da imajo težave pri sklepanju zavarovanj; starejši, ki živijo na svojem domu, imajo pravico do preventivnih obiskov patronažne sestre, a ker je sester premalo, lahko na terenu opravljajo le kurativne obiske, medtem ko za preventivne obiske zmanjkuje časa. Še vedno namreč velja normativ, da območje z 2600 prebivalci »pokriva« zgolj ena patronažna sestra. Kršitve pravic se kažejo tudi v predragih storitvah domskega varstva, zaradi prenizkih dohodkov pa je ljudi strah prihodnosti ...
Slišati pa je bilo kar nekaj pobud za lepše in bolj varno življenje starejših. Denimo: uvajanje storitev, ki so prijazne do ljudi in so prilagojene potrebam in finančnim zmožnostim uporabnikom; gradnja sodobnih domov za starejše tam, kjer je več zanimanja za domsko varstvo, saj starejši na splošno želijo bivati v domačem kraju; širjenje mreže negovalnih bolnišnic, čim večje vključevanje starejših v računalniško opismenjevanje ipd. Zavzeli pa so se tudi za ustanovitev urada za starejše ter zagovornika pravic starejših.
Pobude s posveta bodo posredovali pristojnim institucijam in spremljali njihovo uresničevanje.
V vseh centrih za socialno delo zaznavajo porast nasilja nad starejšimi v domačem okolju, še posebej tam, kjer prebiva več generacij skupaj. Najpogosteje se nad starejšimi znašajo odrasli otroci, partnerji ter partnerji otrok, pa tudi vnuki in nečaki; večinoma gre za psihično in čustveno nasilje (žalitve, grožnje,...) in ekonomske zlorabe (jemanje denarja, izsiljena pooblastila za dvig pokojnine ipd).
Če doživljate kakršnokoli nasilje ali se kaj takega dogaja v vaši bližini, pokličite brezplačno telefonsko številko 080 28 85. To lahko storite kadarkoli, saj bo vaš klic zabeležil odzivnik in vas bodo poklicali nazaj; od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro pa se lahko pogovorite s svetovalko.
Starost in odvisnost od pomoči drugih ne upravičujeta omejevanja katerekoli od neodtujivih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, je zapisano v Listini pravic in odgovornosti starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe in pomoči, ki jo je sprejela Generalna skupščina AGE Platform Europe z več kot 20 milijoni članov iz EU. Izšla je tudi v slovenskem jeziku.
Listina naj bi bila podlaga za oblikovanja evropskih standardov kakovosti v dolgotrajni oskrbi in jo bomo podrobneje predstavili v prihodnjih številkah Vzajemnosti.
