Zeleno za več veselja in zdravja
prehrana
Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.
Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.
Vir folne kisline in vitamina C
Zeleno barvo povezujemo z vitaminom C, ki ima velik pomen za življenje. Hkrati so zelena solata in druga zelena zelenjava in sadje sinonim za vitamin B9 ali folno kislino. Ta pomaga ohranjati dobro razpoloženje in zdravi depresijo, zato sprehod po naravi prežene marsikatere temne misli. Folna kislina zagotavlja mentalno čilost in bistri misli tudi v visoki starosti. Znižuje izocistein, ki je nevrotoksin in sproža propadanje možganskih celic z vsemi posledicami, ki jih propadanje povzroča, vključno s trajno izgubo spomina in demenco.
Novejše raziskave uvrščajo vitamin B9 (folno kislino) med snovi, ki preprečujejo mnoge bolezni, varujejo pred kapjo, srčnim napadom in rakom. Pomanjkanje povzroča čustveno nestabilnost, nezbranost, ujetost vase in pomanjkanje samozaupanja pri mladih in v zreli dobi, še zlasti pri moških. Pravzaprav ima enak učinek kot pomanjkanje vitamina B12, kar pogosto srečamo pri veganih: upad psihične kondicije, ki vodi v nerazpoloženje, nemir, jezo, tesnobo in depresijo. Varni smo, če redno jemo zeleno solato, stročnice in druge vrste zelene zelenjave in sadja. Kadilci bi morali pojesti dvakrat več zelenjave, da bi dosegli enako količino vitamina B9 in se obvarovali. Sicer se kadilci hitreje postarajo.
Vitamin B9 med vsemi vitamini skupine B najbolj odločno krepi encime, ki razgrajujejo in presnovijo protein izocistein. Ta je eden poglavitnih vzrokov za nastanek srčnih obolenj in smrtnost. Je hujši od holesterola, ki se ga vsi tako bojijo. Prav tako so spoznali, da se količina izocisteina povečuje s starostjo, zato je še toliko bolj na mestu trditev, da moramo s staranjem zaužiti še več zelenjave in sadja.
Na Univerzi v Alabami so tudi ugotovili, da ima vitamina B9 veliko vlogo pri preprečevanju raznih oblik raka. Ženske, okužene z virusom HP, povzročiteljem raka na materničnem vratu, ki imajo nizko koncentracijo folne kisline v rdečih krvničkah, so kar petkrat bolj izpostavljene nevarnosti, da se bo pri njih rak dejansko razvil. Zadostne količine folne kisline v krvi pa lahko zmanjšajo ali celo zaustavijo napredovanje predrakavih celic. Nekaj podobnega velja tudi za pljučnega raka, raka na požiralniku, dojkah in debelem črevesju, kar so potrdili v več raziskavah na različnih koncih sveta. Folna kislina pri tem pomaga zlasti osebam, mlajšim od 60 let.
Največ folne kisline je v zeleni solati. Da je koristna za dušo in telo, so vedeli že v antiki. Rimski cesar Avgust pa je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je postavil spomenik. Solata uspeva skoraj vse leto, vsak mesec kakšna druga sorta. Vezivka ali rimska solata ima s prehranskega vidika kar petkrat več vitamina C kot ledenka, nekajkrat več vitamina A ter toliko folne kisline ali vitamina B9, da že z enim obrokom zadostimo do 40 odstotkov dnevne potrebe po folni kislini. Med minerali je še zlasti veliko kalija in magnezija za dobro srce ter kalcija, železa in silicija. Najdemo tudi žveplo, natrij, baker in druge rudnine. Obarva jo klorofil, ki spada med antioksidante in uravnoveša dejavnost srčne mišice. Lutein in zeaksantin sta še močnejša antioksidanta in preprečujeta degeneracijo rumene pege. Laktukaksantin v solati pa zavira delovanje virusa Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo. V mlečnem soku solate so tudi kavčuku podobne snovi: laktuin, grenčina laktucin, latucerin in laktukopikrin, ki pomirjajo, delujejo blago analgetično in sedativno. Naposled ima solata tudi salicilno kislino in podobno kot aspirin zavira delovanje ciklooxigenaze-2 (COX-2), encima, ki povzroča vnetja.
Klorofil za kri, srce in ožilje
Lahko bi rekli, da je klorofil povsod okrog nas, a ne zavedamo se, kako pomemben je za naše zdravje. Klorofila je v zelenih listih relativno največ spomladi, kmalu potem, ko rastline ozelenijo. Zato je dobro, da uživamo regrat, cikorijo, trobentice, koprive, čemaž in še kaj. In spet smo pri načelu vse ob pravem času, kajti pomlad je čas, ko naše telo še kako potrebuje zeleno barvilo – klorofil.
Za človeka je zelo pomembno, da je klorofil kemično heterociklična aromatska spojina z atomom magnezija. Po kemični zgradbi je molekula klorofila enaka molekuli hema, ki je aktivni del krvnega hemoglobina, le da je v hemu namesto magnezija železov ion. Klorofil ima torej podobno vlogo kot hemoglobin in ga zato tudi krepi. Posredno klorofil prinaša kisik v telo in ga razstruplja, regenerira, pospešuje rast in obnovo tkiv, sodeluje pri celjenju ran in v boju proti okužbam.
Klorofil je torej izredno koristen za našo kri, srce in ožilje. Ugotovili so, da uravnava srčno mišico, krepi dejavnost srca ali pa ga umiri, ko je to potrebno. Ker spada med antioksidante, ščiti celice pred prostimi radikali in oksidacijo. Klorofil je kot nalašč za razstrupljanje, čiščenje organizma, iz telesa pomaga izločiti težke kovine, kot so baker, živo srebro in aluminij. Ko nam otekajo noge, je dobro uporabljati še več zelenih rastlin. Nikakor ni nenavadno, da najprej ozelenijo grenke rastline: regrat, krompirjevka, cikorija, divji beluši, koprive, marjetice in trobentice ...
Koprive so s 189 mg/100 h pravi rekorder v vsebnosti zelenega klorofila, zato jih je vedno dobro primešati med napitke. Čemaž ima na primer sedem vrst klorofila in skupaj kar 126 mg v primerjavi s solato, ki ga ima 3 mg, ter kar 11 vrst karotenoidov. Čemaž deluje protivnetno, protirakavo, protivirusno, antitrombotično in antidiabetično. Prav tako ima zajčja deteljica za 17-krat več klorofila kot solata, zato je priporočljivo grenčine kombinirati. Melisa je rastlina, ki vedno izboljša razpoloženje, izboljšuje miselno sposobnost, povečuje odpornost proti psihološkemu stresu, umiri notranji nemir, uravnava serotonin, blaži živčnost, razburljivost, umirja glavobol in pomaga pri nespečnosti. Umirja srce, blaži želodčne težave in napenjanje.
Skupna značilnost vseh grenčin v zelenih rastlinah je, da spodbujajo izločanje prebavnih sokov, povečajo peristaltiko črevesja, zato je prebava učinkovitejša. Grenčine okrepijo čiščenje strupenih snovi snovi iz jeter, izločanje žolča za lažje prebavljanje maščob in seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri in pomagajo srcu in krvnim žilam.
Poslušajmo telo! To načelo venomer velja. In če mu prisluhnemo spomladi, zaznamo, kako kar kliče po zelenem, po zelenih rastlinah.
Recepti
Čemaževi žepki z maslom in drobtinami
Potrebujemo: vlečeno testo, 70 g svežega čemaža, 250 g skute, 50 g parmezana, 2 žlici drobtin, sol in poper.
Naredimo vlečeno testo in ga razvaljamo ali kupljenega razprostremo. Čemaž drobno sesekljamo, ga zmešamo s skuto, dodamo parmezan, drobtine, sol in poper ter oblikujemo maso. Iz testa z modelom izrežemo kroge, nanje damo žlico nadeva, prepognemo in stisnemo robove s prsti ali vilicami. Skuhamo jih v slanem kropu, odcedimo in jih potresemo s praženimi drobtinami.
Moja metina potica: za nadev na maslu na rahlo prepražimo drobtinice in vanje stresemo pest sesekljane mete, dodamo malce skute in sladke smetane, vaniljev in rjavi sladkor. Namesto rjavega sladkorja lahko uporabimo med. Z nadevom namažemo razvaljano vzhajano testo, potresemo z rozinami, zvijemo in spečemo.
Palačinke z meliso: pripravimo testo kot za navadne palačinke, najbolje zamešano s sirotko. Sesekljano svežo meliso vmešamo v testo. Spečemo in premažemo z marmelado.
