Št. 4, april 2024

  • Kaj največ šteje

    april '24

    V mladih brezah tiha pomlad,

    v mladih brezah gnezdijo sanje –  

    za vse tiste velike in male,

    ki še verjejo vanje. Ivan Minatti

    Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.

Kazalo

SRAKA IMA DOLGI REP

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Lani največ zavarovancev v zgodovini zavoda Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na drugi februarski seji razpravljal tudi o letnem poročilu zavoda za leto 2023 in ga ocenil kot zelo uspešno. Poročilo obsega 150 strani, zato se bomo omejili na ključne podatke s posameznih področij poslovanja, kot so financiranje, matična evidenca, uveljavljane pravic, nakazovanje pokojnin in drugih prejemov…

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Zdravje ne sme postati tržno blago Ministrstvo za zdravje je v javno obravnavo posredovalo Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Zdus je posredovala pripombe, predloge ter mnenja, ki jih je pripravila Komisija za zdravstveno in socialno varstvo. V nadaljevanju podajamo kratek povzetek.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Uskladitve invalidnin in dodatka za pomoč in postrežbo Upokojencem so se s 1. januarjem letos že redno uskladile pokojnine za 8,8 odstotka. Toda po veljavni zakonodaji se vse pravice, ki jih iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja izplačuje zavod, ne usklajujejo na enak način, kot pokojnine. Tako se z januarjem niso uskladili zneski dodatka za pomoč in postrežbi ter zneski invalidnin, ki se izplačujejo za telesno okvaro, saj je zanje predpisan drug način usklajevanja.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Gostilno vodi že šesti rod žensk  Gostilna Pri Kuklju v Velikih Laščah je ena najstarejših še delujočih slovenskih gostiln. Omenjena je bila že leta 1778, po domače pa so ji rekli pri Žlindrovih. Leta 1790 pa je že zabeležena pod imenom Pri Kuklju. Bila v sklopu velike kmetija in pekarije, vodil pa jo je Jakob Srpan. Ker ni imel potomcev, je gostilno podaril nečakinji Lojzki Mihelčič in vse od takrat jo vodijo ženske.

Potres leta 1895 botroval nastanku novega naselja Ljubljanska četrt Rožna dolina leži zahodno od ožjega središča mesta, med železniško progo Ljubljana – Sežana in Rožnikom ter parkom Tivoli in potokom Glinščico. Poleg prevladujočih individualnih stanovanjskih hiš so tu tudi Študentsko naselje, protokolarni objekt Vlade RS Vila Podrožnik in nekaj drugih vil, Biotehniška fakulteta ter več diplomatskih rezidenc. Ceste so označene z rimskimi številkami: tiste, ki tečejo vzporedno z železnico, z II – XII, od železnice proti Rožniku pa z I – XXI. »Ob slednji, zadnji rožnodolski cesti so moji starši – oba sta bila zaposlena na železnici – hišo (dvojčka) gradila v okviru Zadruge za izgradnjo stanovanjskih hiš »Železničar«, vanjo pa smo se vselili leta 1963,« je dejal 71-letni Andrej Golob, upokojeni referent za izvajanje pokojninskega zavarovanja na OE Ljubljana ZPIZ Slovenije.

Avtomobilizem ima še vedno v srcu Poznava se že dolgo. In po spletu srečnih okoliščin sem bil poleg enega njegovih največjih uspehov in tudi slovenskega avtomobilističnega športa nasploh; ko je Matjaž Tomlje pred tremi desetletji osvojil bronasto kolajno na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Oče Maratona Franja in številnih domislic Tone Fornezzi Tof, novinar, športnik, urednik, popotnik, satirik in še marsikaj, že 52 let sam ustvarja v Nedeljskem dnevniku rubriko Butiq. »Samo dvakrat ni izšla; enkrat je zamujalo letalo iz Afrike in enkrat je urednik besedilo založil«. Energije mu ne zmanjka, zdravje pa mu tudi služi, a sam pravi, da moraš za to kondicijo vsak dan narediti nekaj zase in za druge.

Aprila pred petdesetimi leti Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz aprila 1974.

Prostovoljec z veliko začetnico Če bi Dušana Mikca opisali z eno samo besedo bi bila na prvem mestu beseda prostovoljec. Je predsednik treh društev v dveh občinah, in vsa temeljijo na prostovoljnem delu.

O državicah, ki bi to rade bile Zdi se da zametki državnosti sodijo prav v zibelko civilizacije. Ljudje smo prav kmalu ugotovili, da ima posameznik bistveno večje možnosti za preživetje v skupini, kot pa da se sam prebija skozi sovražno okolje.

Spomini, zapisani kot zgodbe Kako se kot stanovalca doma starejših počutita človeka, po izobrazbi socialna delavca, ki sta se večino svoje delovne dobe srečevala s temi ustanovami v teoriji in praksi? Zakonca Vida Milošević Arnold in Rade Milošević namreč od poletja 2020 bivata v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani.

S srčnostjo za srca tistih, ki jo potrebujejo Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli 6 – 7 odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo iz bolnišnice in zdravilišča domov, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Novomeščanka Alenka Babič.

Mojster akvarelov Čeprav je Roman Planko od nekdaj rad »čečkal« po papirju, se je risanja in slikanja zares lotil šele leta 1995, ko so mu pastelne barvice kupili kolegi v službi. V teh desetletjih je talent nadgradil z znanjem in izkušnjami, predvsem se je izmojstril v slikanju akvarelov.

Angelski sij je reševal vojake Med ameriško državljansko vojno je bila bitka za Shiloh na jugozahodu ameriške zvezne države Tennessee ena najbolj krvavih, čeprav je potekala le dva dni, od 6. do 8. aprila 1862. Zaznamovalo je ni le veliko število žrtev, temveč tudi takrat nepojasnjen pojav, modrikasta svetloba, ki se je pojavljala na ranah vojakov in po pričevanju očividcev mnogim rešila življenje. Ali je šlo za privide, resnični čudež ali pa razložljiv pojav je ostala skrivnost poldrugo stoletje.

Ne odlašajte s pregledom dojk Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji jih zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih zaradi njega umre. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste.

Zeleno za več veselja in zdravja Danes nihče ne dvomi več, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.

Z jogo ohranjamo gibljivost sklepov in mišično maso Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za lastno dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo se pride do večje telesne kondicije, pa tudi do izboljšanja gibljivosti in dihanja.

Z izdatnimi vdihi in izdihi Vsaj nekaj intenzivnih vdihov in izdihov bi bilo dobro narediti prav vsak dan. Najbolj jih potrebujejo tisti, ki iz kakršnih koli razlogov veliko sedijo in/ali ležijo. Čeprav so vaje prikazane stoje, jih je zelo enostavno delati tudi sede in leže oziroma še bolje leže, saj takrat ob vdihu lahko stisnete zadnjico in rahlo privzdignete boke. Odlične so tudi kot prvo jutranje razgibavanje. Dihanje naj poteka skozi nos.

Ne nasedajte ponaredkom

Ne spreglejmo pomanjkanja železa! Železo je mineral, ki nam ga v telesu najpogosteje primanjkuje, a za naše zdravje je zelo pomembno. Pomanjkanje železa hitro spregledamo, ker simptomi niso tako očitni. Kateri so znaki, da je v naši krvi premalo železa?

Sodelovanje klasične in alternativne medicine za boljše zdravje Ker sem že dovolj star, da sem v življenju izkusil precej javnega in vse bolj tudi zasebnega zdravstva, sem se iz osebne in novinarske zvedavosti odločil, da poskusim tudi nekaj alternativne ali, kot se je v zadnjem času že spravljivo uveljavil izraz komplementarne (dopolnilne) medicine. V to izkušnjo me je spodbudilo tudi, ko so ob njeni omembi zdravniki klasične medicine s katerimi sem imel opravka praviloma posmehljivo pokroviteljsko dvignili obrvi.

Ustno zdravje vpliva na kronične bolezni Zobozdravniki vsem odraslim svetujejo vsakoletne kontrolne preglede, redno ščetkanje zob dvakrat na dan, uporabo zobne nitke in paste s fluoridi. Kroničnim bolnikom priporočajo še bolj natančno ustno higieno in kontrolni pregled vsakih šest do osem mesecev.

Jakne in plašči za pomladne potepe Po navadi je april najbolj deževen mesec in v tem času potrebujemo jakno ali plašč, ki ne bo občutljiv če nas ujame kakšna dežna kaplja. Prehodne plašče so v trgovinah letos v veliki meri zamenjale krajše prehodne jakne, ki so še bolj uporabne in praktične, še posebej, kadar sedemo na kolo, ko vodimo na sprehod svojega štirinožca na sprehod ali se odpeljemo z avtom na kakšen izlet.

Utrujene in otekle noge Z utrujenimi, oteklimi in bolečimi nogami se pogosto srečujejo zlasti starejši. Lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja. Težava je še izrazitejša, ko dnevi postanejo toplejši.

Poli, mladostna petdesetletnica Ko je ekipa zaposlenih tehnologov in razvojnikov v Perutnini Ptuj leta 1974 sestavila recepturo za prvo piščančjo posebno klobaso Poli, ni nihče niti v sanjah pomislil, da bo postala njihova najbolj prepoznavna blagovna znamka. Od takrat je doživela več prelomnic a z nostalgičnimi spomini in nenehnimi pomlajevalnimi izzivi osvaja generacije doma in po svetu.

Spremembe na nohtih Gospa Anica iz okolice Kranja, ki se zdravi zaradi krčnih žil, že nekaj let opaža, da nohti na nogah postajajo rumenkasti in nekoliko zadebeljeni. Zanima jo, ali gre za glivično okužbo. Ko se je pred kratkim vrnila iz daljšega sprehoda po bližnjem hribu pa je pod nohtom palca leve noge opazila rdeče rjav madež. Skrbi jo, da gre za kakšno nevarno spremembo.

Obeti za zdravljenje dolgotrajnega covida  Strokovnjaki vse bolje spoznavajo različne oblike dolgotrajnega kovida in s pomočjo raziskav iščejo rešitve za zdravljenje posameznih simptomov.

Rož'ce na krožniku Nekoč, bilo je vsaj 15 let nazaj, oh, najbrž že precej več, sva s stanovskim kolegom in prijateljem Dariom Cortesejem debatirala o užitnih cvetlicah. Ponosno mi je namignil, da so pomladne cvetlice polne mineralov in vitaminov, kar poskusim naj jih in uporabim, kjer me je volja. Spotoma je v šali, kot je znal le on, navrgel, da je solata z vrta itak plevel, medtem ko so kurja črevca veliko bolj koristna za zdravje.

Slovenskega oljčnega olja je vse manj Oljkarji v slovenski Istri ne pomnijo tako slabe letine oljčnega olja, kot jih je doletela minulo jesen. Napadi agresivne oljčne muhe v kombinaciji z veliko količino dežja, nato pa pri nekaterih kmetih napačna odločitev o prepoznem obiranju oljk, je določenim povsem prekrižala načrte. Ponekod so celo ostali brez pridelka ali pa ni bil primeren za stiskanje v oljarni. Posledično je tudi količina oljčnega olja bistveno manjša, nekateri pa ga sploh nimajo.

Zanikanje ali selekcija spominov? Spomini ali spominske sledi o dogodkih, občutjih ali doživetjih v obliki fotografij, melodije, dotikov, … nas spremljajo vse življenje. So pa spomini živa stvar in večkrat, ko se določenega dogodka spomnimo, bolj utrdimo spominsko sled v svojih možganih, tudi v telesnih celicah, če gre za taktilni občutek ali okus. Zakaj je to pomembno?

Cekar, odet v 187 cvetov Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo, postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Senčno vezenje Izvira iz indijskega chikan ali chikankari vezenja. To je tradicionalni slog vezenja, ki so ga poznali v mestu Lucknow že v 3. stoletju pr. n. št., kar je v svojih zapisih o Indiji omenil starogrški zgodovinar in diplomat Megasthenes, rojen leta 350 pr. n. št.

Primadona in njene skrivnosti Talent, muzikalnost, glasovne prilagodljivosti, široki operni in koncertni repertoar, prefinjene in občutene interpretacije z izrednim muzikalnim čutom, kristalno čisti pianissimi so le nekatere značilnosti slovenske operne in koncertne pevke Ane Pusar Jerič, ki je zaslovela doma in v tujini ter za svoje delo prejela številne nagrade. Pred kratkim operno nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Prosili smo jo, da obudi nekaj spominov na svoja svetovna glasbena popotovanja, ki med drugim segajo od Prage, Leningrada, Bolšoj teatra, Edinburga, Madrida, Lizbone, Stuttgarta, Berna, Toulousa, Gradca, Kölna, Milana, Rima, Hamburga, Műnchna, Zűricha, Firenc, Salzburga, Montreala, Sao Paola do Dunaja, kjer je v tamkajšnji Državni operi pela sedem glavnih primadonskih opernih vlog.

Skrito med španskimi prostranstvi Pokrajina med Madridom in severnim delom Španije je na prvi pogled razmeroma dolgočasna. Vrstijo se neskončna polja in enolična naselja. Monotono vožnjo po avtocestah mi je občasno popestrila črna silhueta velikanskega bika na vzpetinah. Seveda ne gre za pravo žival, temveč za presenetljivo uspešno reklamno akcijo, ki se je začela pred desetletji.

S citrami skozi življenje »Res je, da lahko na citre zaigramo vse glasbene zvrsti, od pop glasbe do džeza, od stare in sodobne glasbe, a sam imam še vedno najraje ljudsko glasbo,« pove mojster igranja na citreTomaž Plahutnikiz Spodnjih Stranj v občini Kamnik.

Zaščitna ograja varuje pred radovednimi pogledi Vrtna ograja dopolnjuje videz hiše in brani pred radovednimi pogledi. Daje nam občutek zasebnosti, varnosti, z njo pokažemo, kje so meje zasebnega prostora. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli prosto korakal po vašem dvorišču ali celo vrtu, če meni, da nikogar ni doma.Na podeželju ograja ali električni pastir odvrača tudi živino in divjad.

KULTURA KRATKE 

Rdeče in vijoličasto korenje Ste že kdaj sejali zdravilno rdeče korenje, ki vsebuje zelo veliko likopena? Med posebnosti po korenčku uvrščamo tudi vijoličen koren, ki je zelo privlačen. V Sloveniji sejemo tudi oranžno rdeče in rumene sorte korenja. Spoznajte kdaj je setev korenja najbolj uspešna in katere vrtnine sejemo skupaj za boljšo kalitev in lažje redčenje.

Vse poletje na oknu cvetje Ljubitelji cvetja želimo čimprej zasaditi okrasne posode, ki bodo vso poletje krasila naše balkone in terase. Z navdušenjem bomo izbirali med raznoliko paleto barv, oblik in vonjav.

Še pomnite, babice in dedki?

Ostanimo v stiku z Viberjem (2. del) Imate sorodnike v tujini ali pa bi le želeli poslati slike dopusta, sončnega zahoda na morju ali cvetočega vrta svojim najbližjim, sorodnikom, sosedom ali prijateljem? Potem nadaljujte z branjem ter se še bolj podrobno spoznate z uporabo komunikacijske aplikacije Viber.

Borimo se proti pozebi  April je mesec, ko je verjetno nezgod pri negi rastlin, sadnega drevja ali na vrtu, največ. Posajene gredice prekrijmo z zimsko vrtnarsko tkanino, ki je nekoliko debelejša. S tem bomo preprečili vdor hladnega zraka in ožige morebitnih poganjkov.

V Neum sedem avtobusov bralcev Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti veseli in ponosni smo, da ste se tako hitro in številčno odzvali na povabilo za druženje v hercegovskem Neumu, ki bo od 2. do 5. junija 2024. Zapolnili ste že vsa prosta mesta.

Grossglockner in Zell am See

Preproste ogrlice Ogrlica iz lesenih kroglic na bombažni vrvici je lahka in unikatna. Ne škoduje koži, če jo izdelamo sami pa izkazuje tudi našo kreativnost. Material za izdelavo izberemo in kupimo v trgovinah z ustvarjalnim materialom.

Bujno cvetoče balkonsko cvetje Začetek pomladi je pravi čas za okrasitev naših balkonov, okenskih polic in tudi vhoda v hišo. Da pritegnemo poglede, naredimo raznolike kombinacije. Tako so vedno dobra izbira pelargonije.

Pišece sredi gozdnatih gričev Nekoč izjemno pomemben kraj Pišece v Bizeljskem gričevju, po zaslugi graščakov, je danes po krivici zapostavljen in mnogokrat spregledan. Okolico krasijo v nižjih legah vinogradi in sadovnjaki, v višjih pa listnati gozdovi s prevlado kostanjev in hrastov.

Lahka pletena bombažna ruta V toplejših dnevih, ko ni več potrebno zavijanje v šale in rute zaradi mraza, nam včasih še vedno paše, da si nekaj ogrnemo preko ram. Malo za okras, malo za zaščito pred hladnim vetrom.

Druženje

Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti, zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki ta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Še daleč od enakosti spolov na podeželju Kmetije še vedno veljajo za mesta, kjer se s fizično močjo in odločitvami izkazujejo predvsem moški, ženskam pa v ozadju ostaja podporna vloga. Poleg dela na polju in v hlevu vodijo gospodinjstvo ter skrbijo za otroke, velikokrat tudi za bolne ali starejše člane, a so pogosto ekonomsko odvisne od moža.

V tujino po pripomočke? Predlog zakona o medicinskih pripomočkih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij ter slabša dostopnost do medicinskih pripomočkov ter in vitro medicinskih pripomočkov, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije ter lekarniški in obrtno-podjetniški zbornici.

Pisma bralcev

Kdo in kaj nam vlada?

Kdo bo skrbel za starejše? Večina od več kot 420 tisoč relativno zdravih državljank in državljanov Slovenije, ki imajo več kot 65 let, je na tihem prepričanih, da bodo do konca življenja lahko na svojem domu sami skrbeli zase. Da ne bodo nikomur v nadlego. Pa starostne tegobe, ki jih prinese čas: zlom zaradi osteoporoze, kap, infarkt, žilne bolezni, pa tudi demenca itd., lahko čez noč obrnejo njihova pričakovanja na glavo. Ker naša država dolgotrajne oskrbe na domu še ne zagotavlja, ni čudno, da je v domovih starejših evidentiranih več kot 33 tisoč prošenj. Med njimi je kar 18 tisoč ljudi, ki bi potrebovali pomoč v vsakodnevnem življenju takoj! Kako živijo zdaj, v glavnem ne vemo …

SVET IN MI                                                                                         

Malo ugodnosti za nizozemske upokojence Septembra lani sem bila na obisku pri bližnjih sorodnikih v Haagu. Poleg naravnih znamenitosti in kulturne dediščine me je zanimalo tudi, kako imajo na Nizozemskem urejeno skrb za starejše. Pri tem ugotavljam, da so tudi za tako bogato državo minili blaginje polni časi.

Umetna ali čustvena inteligenca? Strah pred izgubo delovnih mest, ki se je pojavil že ob uvedbi robotov, se je ob pojavu umetne inteligence spet obnovil. A strah naj bi bil odveč, menijo strokovnjaki, saj je še vedno veliko delovnih mest, ki so »edinstveno človeška«.

Prekinitev stikov najbolj škodi otrokom

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media