Dragocen je vsak trezen dan

Alkoholizem je bolezen, ki skorajda ne pozna razlik ne v starosti, ne po izobrazbi in ne po spolu, pravi psihiatrinja Mirjana Radovanović. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da smo še premalo osveščeni o vplivu alkohola na našo psiho in organizem.

Mag. Mirjana Radovanović kot specialistka psihiatrije in transakcijska analitičarka dela v centru za zdravljenje odvisnih od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in se srečuje tudi z različnimi posledicami odvisnosti od alkohola. »Medicina je sindrom odvisnosti od alkohola pred leti le začela priznavati kot bolezen, čeprav nekateri še vedno nasprotujejo tej diagnozi. Morda tudi zato, ker so pacienti lahko po eni strani zelo bolni, po drugi pa znajo biti sila zahtevni ali pa zelo vešče prikrivajo svoje počutje. Zdaj že prevladuje prepričanje, da gre za bolezen možganov, ker lahko z napredkom tehnologije zaznavamo spremembe v njih. Res pa je, da se lahko nekdo, ki se prvič napije, vede dokaj podobno kot tisti, ki so od alkohola že odvisni. To v laični javnosti sproža dvome, ali sploh gre za bolezen.«

Alkoholizem načeloma skorajda ne pozna razlik ne v starosti, ne po izobrazbi in ne po spolu. »Toda spričo dejstva, da se populacija v naši državi dokaj hitro stara, je ta bolezen statistično vse bolj razširjena tudi med starostniki. Po eni od raziskav pri nas vsaj enkrat na teden uživa alkohol kar 90 odstotkov moških, ki so starejši od 18 let, in približno dve tretjini žensk. Če pa upoštevamo populacijo nad 65 let starosti, je ta odstotek sicer nekoliko manjši, vendar še vedno višji od 50 odstotkov. To sicer še ne predstavlja posebnega problema, razen v primerih, ko človek pije, da bi se kar najhitreje opil. Ta pojav, s tujim strokovnim izrazom gre za binging, je doslej veljal predvsem za mlade. Vendar nekatere raziskave dokazujejo, da je razširjen tudi med starejšimi in da je celo pogostejši kot polno izražen sindrom odvisnosti.«

Psihične in telesne posledice

In kdaj lahko govorimo o sindromu odvisnosti? »Sindrom odvisnosti je povezan z možgani in se kaže predvsem v posledicah, ki jih povzroča. Za določitev te diagnoze je treba v obdobju enega leta potrditi vsaj tri od osmih kriterijev, ki pa so dokaj različni. Mednje, denimo, sodita zlasti povečana toleranca, ko človek potrebuje vedno več alkohola, da doseže potreben učinek, ki pa se kasneje dokaj hitro znižuje, ali različni abstinenčni sindromi, ko telo čuti pomanjkanje alkohola, kar se kaže v glavobolih, tresenju, zvišanju krvnega pritiska. Pretirano uživanje alkohola pravzaprav vpliva na vse bistvene organe našega telesa. Najbolj se seveda kaže v vedenju opitega, ki povzroča zaplete in težave v svojem okolju, še posebej v družini. Drugi sklop so duševne spremembe, kar vpliva na razpoloženje, na doživljanje samega sebe, na spremenjene ocene nekaterih dogajanj in je v najbolj skrajni obliki lahko to doživljanje psihotično (podre se meja med realnostjo in nerealnim), povzroča pretirane čustvene reakcije, nestrpnost ali nepotrpežljivost in še marsikaj drugega. Prav tako otežuje okretnost mišljenja, sposobnost učenja in dojemanja ter povzroča spominske motnje. Veliko tega pa pogosto zasvojenec celo bolj zaznava kot njegova okolica. Ob tem pa nikakor ne moremo pozabiti na telesne posledice, kar se kaže v težavah s prebavili, v ranah na želodcu, dvanajsterniku in požiralniku, ne nazadnje pa na v poškodbah žil in še zlasti srčne mišice. Okvare seveda prizadejo centralno in periferno živčevje, kar povzroča bolečine v nogah, slabšo občutljivost na toploto in mraz, pa tudi različne druge bolečine. Lahko pa alkohol spodbuja celo samomorilna nagnjenja.«

Ob ugotovitvah, da Slovenci popijemo preveč alkohola in smo visoko na lestvicah držav, pa se vsekakor zastavlja vprašanje neke povprečne mere. »V stroki govorimo o »za zdravje relativno manj tveganem pitju«. Ta izraz se nanaša na količine zaužitega alkohola, ki pri sicer zdravem človeku brez kroničnih bolezni in ki ne jemlje zdravil ter ustrezno skrbi zase, ne povzročajo tveganja za zdravstvene okvare. Pri moških je to 14 meric alkohola tedensko, ne več kot štiri ob eni priložnosti in vsaj en dan brez alkohola. Za ženske pa 7 meric alkohola tedensko, ne več kot tri ob eni priložnosti in vsaj en dan brez alkohola. Merica alkohola je količina pijače, ki vsebuje 10 g čistega alkohola: približno 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja. Starejši imajo spremenjene metabolne mehanizme zaradi normalnega procesa staranja, pogosta so kronična obolenja, ki zahtevajo zdravljenje (denimo hipertenzija) in je zanje uživanje alkohola bolj tvegano. Znano je, da imajo nekateri 'svoje dneve ali tedne', ko se povsem predajajo alkoholu, česar se kasneje sploh ne spomnijo, med temi obdobji pa za nekaj časa ostajajo popolnoma trezni. Drugi med tednom ne pijejo, kar pa potem nadomestijo med vikendi. Tretji spet pijejo do določene mere in v vsakodnevnem življenju ostajajo dokaj 'normalni'. Tako ni mogoče nasploh govoriti o tem, kdo je bolj in kdo manj odvisen …«

Kar veliko je bilo doslej napisanega o odvisnosti od alkohola in načinu življenja, ob stresu, ob izgubi bližnjega, v osamljenosti, ob slabšem materialnem položaju stanju in celo dolgočasenju. Na to opozarja tudi psihiatrinja: »Nekateri pridejo na svet že z določenim nagnjenjem do alkohola. Tako se možgani pri nekaterih bolj odzivajo na alkohol, pri čemer je način obrambe še težji. Ali se ta biološka ranljivost (ki je genetska) izrazi kot bolezen, pa je odvisno od priložnosti, od okolja, v katerem posameznik odrašča, od stresov, ki so morda hujši od siceršnjih, od načina reševanja problemov in konfliktov, od tesnobe, obvladovanja jeze in tako naprej. V različnih življenjskih obdobjih se vzorec pitja lahko spremeni. Toda če živimo sredi 'mokre kulture', kar za Slovenijo zagotovo velja, je pitje vpeto v skorajda vse pore življenja, saj spremlja naše žalostne in vesele dogodke. Kljub majhnosti imamo kar sedem vinskih regij. Torej je alkohol del našega vsakdana.«

Starejši bolj občutljivi za alkohol

»In zanimivo je,« pravi psihiatrinja, »da je večina starejših od 65 let, ki so postali odvisni od alkohola, razmeroma pozno začela piti. To pa je očitno res povezano z življenjskimi dejavniki, od katerih sem nekatere že naštela, nemalo pa jih nastane zaradi upokojitve, ločitve od otrok ali partnerja, smrti partnerja, življenja v drugem okolju, bolezni ... Nekaterim pa se ta odvisnost vleče vse od mlajših ali zrelejših let naprej in se v starosti le še poglablja. Upoštevati pa kaže tudi dejstvo, da se s starostjo spreminjajo praktično vsi mehanizmi uravnavanja funkcij v našem telesu. Zato lahko poenostavljeno rečemo, da so starejši bolj občutljivi za alkohol kot mlajši ali ljudje srednjih letih. Seveda pa s starostjo nastaja tudi več zdravstvenih okvar - od sladkorne bolezni do povišanega krvnega pritiska, kar spet povečuje učinek alkohola na organizem. Zagotovo je vpliv enake količine alkohola pri povprečnem človeku srednjih let precej manjši kot pri tistem, ki se normalno stara. Sem sodijo tudi spremembe mišljenja in spomina. Na drugi strani pa se srečujemo s starostniki, ki jim z leti postaja alkohol vse bolj privlačen in stalen spremljevalec, kar je ponavadi odziv na pomembnejše spremembe v življenju, strese, pojave depresije in podobno. Če ima tak človek iz prejšnjih let določene izkušnje z alkoholom, je logično, da se še naprej in pogosteje zateka k njemu po pomoč. Tako lahko na slabše spremeni tudi vzorec pitja, ki prej morda niti ni bilo problematično.«

Vsekakor pa so očitno razlike med spoloma, kar lahko ugotavljamo tudi v vsakdanjem življenju. »Več moških poišče pomoč,« pravi psihiatrinja. »Med ženskami pa so bolj ogrožene tiste, ki imajo različne bolezni, imajo nižjo izobrazbo in nižje dohodke. Zagotovo pa povsod in ne le pri nas družba bolj obsoja ženske, ki so nagnjene k alkoholu, še posebej v tretjem starostnem obdobju. Pogosto pa zlasti pri starejših ostajajo posledice uživanja alkohola dolgo časa prikrite tudi zato, ker se prepletajo z drugimi bolezenskimi in tipičnimi znaki staranja, ki pa jih alkohol le še bolj zapleta.«

Zagotovo pa je bistveno vprašanje, kako uspešna je pri starejših zasvojencih zdravniška pomoč. »Vsekakor je lahko uspešna, še posebej pri tistih, ki nimajo drugih bolezni. Vendar specifično zdravljenje odvisnosti ni preprosto in zahteva človeka, ki je pripravljen sodelovati, ter terapevta, ki mu zaupa, hkrati pa je treba zagotoviti razumevanje v družini in okolju ter preprečiti možnosti, da bi prihajal do stika z alkoholom. Zdravljenje je treba nujno povezati z jemanjem zdravil, ker je treba pomagati organizmu, da se bo sposoben spopasti z bolezenskimi zapleti. Vsekakor pa jemanje zdravil nasploh ni združljivo s pitjem alkohola. Posledice so lahko v tem, da zdravila nimajo pravega učinka, da je učinek potenciran, da sproža celo hude reakcije in kronične zaplete, v nekaterih primerih lahko povzroči celo smrt. Še posebej moramo biti pri tem pozorni na psihične spremembe, kar se kaže zlasti v depresivnem razpoloženju, v večji občutljivosti za strese, v bojazni pred prihodnostjo … Zato so še kako pomembne možnosti za druženje in medsebojno spodbujanje s treznimi ljudmi, zlasti s prijatelji in znanci. Zdravniki za psihične težave predpisujejo predvsem pomirjevala, ki pa so nevarna, ker bolnik lahko hitro postane odvisen, manj pa antidepresive, čeprav so veliko bolj sprejemljivi. Mnogi zapleti pa so tudi posledica predpisovanja zdravil za različne bolezni pri različnih zdravnikih ali specialistih ali neupoštevanja dejstva, da gre za starejši in za bolj občutljiv organizem. Še posebej pa se je treba upoštevati opozorila, kdaj naj bolnik jemlje zdravilo in na kakšen način. Vsekakor pa je pri reševanju bolezni zaradi alkoholizma naše temeljno načelo, da je dragocen vsak trezen dan,« je sklenila pogovor psihiatrinja Mirjana Radovanović.

40 dni brez alkohola.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji vsaj 170.000 oseb, ki so zasvojene z alkoholom, kar pomeni, da se s posledicami alkoholizma srečuje vsaka četrta družina. Zato Slovenska karitas skupaj z Zavodom Med. Over. Net in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že šestič v postnem času pripravlja akcijo 40 dni brez alkohola. Njen glavni namen je spodbuditi razmišljanje o negativnih posledicah prekomernega uživanja alkohola in s skupnimi močmi pripomoči k preoblikovanju kulture pitja. Če želite simbolno sodelovati tudi vi, se do 23. aprila vzdržite pitja alkohola in ga tudi ne ponujajte drugim.