Brez vračil prejemkov ne bo šlo

Bolj ko se približuje 1. januar 2012, ko naj bi začela veljati nova socialna zakonodaja, več klicev in pisem z vprašanji naših bralcev dobivamo v uredništvo. Največ zaskrbljenosti je med starejšimi zaradi novosti pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka, o kateri bodo poslej odločali centri za socialno delo, ter pravice do državne pokojnine, ki je v dosedanji obliki ne bo več.

Podrobnosti nove zakonodaje o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kamor sodijo socialni transferji, nam je pomagala razjasniti Barbara Starič Strajnar z direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. »Državna pokojnina in varstveni dodatek pravzaprav nista nikoli sodila v pokojninski sistem, saj nista bila pogojena z vplačanimi prispevki, pač pa z materialnimi razmerami prosilca. Po novem se bo pri presoji upravičenosti do te pravice upoštevalo premoženje prosilca in družinskih članov-zakonec, zunajzakonski partner, otroci, ki so jih starši še dolžni preživljati največ do 26 leta, če se redno šolajo. So pa zneski socialnih transferjev nekoliko višji kot doslej.«
Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge, z zakonom določene pogoje, njen mesečni dohodek pa ne presega 450,54 evra. Višina varstvenega dodatka je različna: če posameznik že dobiva denarno socialno pomoč ali izpolnjuje pogoje zanjo, je varstveni dodatek 161,73 evra; če posameznik živi z osebo, ki je prav tako upravičena do varstvenega dodatka, ali je še aktivna, je dodatek 80,87 evra; če ima samska oseba tudi svoj dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 450,54 evra in lastnim dohodkom,

Omejitev dedovanja
Med pomembnejšimi spremembami socialne zakonodaje je vsekakor to, da bodo morali prejemniki varstvenega dodatka dovoliti zaznambo na svoje nepremičnine. Zakon o dedovanju, ki to določa, sicer velja že kar nekaj let, a se je doslej redko zgodilo, da bi država zahtevala povrnitev sredstev za socialne transferje. »To pa zato,« pravi Starič Strajnarjeva, »ker dediči na smrtovnici niso navedli, da je pokojni prejemal denarne pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Na upravnih enotah večinoma niso preverjali resničnosti podatkov. Po novem pa bodo baze podatkov med seboj povezane, tako da bo preverjanje lažje. Občine pa to dosledno izpolnjujejo pri plačevanju domske oskrbe za svoje občane.«
Zaradi omejitve se je veliko starejših že zdaj odpoveduje pravici do varstvenega dodatka. Barbara Starič Strajnar pa odločitev utemeljuje tako: »Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da morajo starši skrbeti za svoje otroke do 18. leta ali do 26. leta, če se redno šolajo; otroci (preskrbljeni) pa morajo skrbeti za svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za preživetje. Če je nekdo upravičen do denarno-socialne pomoči ali varstvenega dodatka, to pomeni, da mu otroci ne morejo pomagati, zato vskoči država in mu pomaga ohranjati premoženje, ki ga ima. Šele po njegovi smrti bo država uveljavljala terjatev do zapuščine v višini pomoči, ki jo je dala posamezniku. To pomeni, da bodo otroci dedovali nekaj manj. Če umrli ne bo zapustil ničesar ali bodo v socialni stiski tudi dediči, jih država ne bo terjala za vračilo.«
Za nazaj, torej za vsa prejeta sredstva do 1. 1. 2012 pa ne prejemnikom ne dedičem ne bo treba ničesar vračati. Dana pomoč se bo vračala le iz zapuščine zapustnika (prejemnika pomoči) in ne iz premoženja dedičev. Dodajmo še, da so prejemniki varstvenega dodatka upravičeni do osnovnega zdravstvenega zavarovanja, prejemniki denarne pomoči pa do osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Kako bo po novem
Kaj morajo storiti tisti, ki so doslej prejemali varstveni dodatek ali državno pokojnino?
Nič. Centri za socialno delo (CSD) bodo po uradni dolžnosti preverili, ali prejemniki izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek in morda za denarno socialno pomoč po novem zakonu. Podatke o prejemnikih bodo dobili od Zpiza – razen tistih, ki se bodo do konca leta odpovedali tej pravici.
V treh mesecih, torej do konca marca, bo center izdal novo odločbo. V tem času bodo dosedanji prejemniki varstvenega dodatka dobivali enak znesek kot doslej. Če bodo tudi po novi odločbi upravičeni do varstvenega dodatka, bo znesek višji in vsem bodo nakazali razliko med starim in novim zneskom. Če po novi zakonodaji ne bo več upravičeni do varstvenega dodatka, jim že prejetega denarja ne bo treba vrniti.

Kaj bodo preverjali centri za socialno delo?
Preverjali bodo premoženje prosilca (njegove dohodke, prihranke, vrednostne papirje, kakšen avto imajo, ali imajo hišo ali stanovanje ter druge nepremičnine, kot so njive, gozdovi) in vseh družinskih članov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Torej zakonca in morebitnih mladoletnih otrok ali šolajočih se otrok do 26. leta. Baze podatkov iz 24 različnih institucij bodo povezane.
Če je edino premoženje, ki ga ima prosilec, stanovanje ali hiša, kjer živi in je to premoženje vredno več, kot določa cenzus, nima pa sredstev za preživljanje, lahko dobi denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, če se vnaprej zaveže, da bo prejemek poplačan iz njegovega premoženja.

Se je mogoče odpovedati pravici do prejemanja varstvenega dodatka?
Pravici se lahko odpoveste. Ne potrebujete nobenega obrazca, pač pa na ZPIZ pošljete podpisano izjavo, da se odpovedujete tej pravici. To storite čim prej. Sicer se lahko pravici do prejemanja varstvenega dodatka odpoveste tudi kasneje, ko boste že dobili novo odločbo, vendar boste morali v tem primeru vrniti že nakazana sredstva.
Vendar dobro premislite, preden se odpoveste pravici. Pravica vam gre za kritje življenjskih stroškov, za lažje preživljanje starosti. Ni se treba bati za dediče. Če bodo dediči v finančni stiski, bo država to upoštevala in odstopila od terjatev. Zakon o dedovanju v 129. členu pravi, da se država lahko odpove terjatvi do zapuščine, če so zapustnikovi dediči (zakonec in otroci) sami potrebni pomoči.

Lahko premoženje, denimo nepremičnine, prepišem na otroke?
Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnin, jih v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti, denimo s hipoteko. Če nepremičnino podarite in hkrati zaprosite za eno od socialnih pravic, gre za krivdni razlog in pravice ne morete uveljaviti. Nepremičnino bi namreč lahko prodali in se s tem denarjem preživljali. Pri odločanju bodo svetovalci na centru preverili, kaj je z nepremičnino, ki je bila še pred nedavnim v lasti prosilca.

Doslej nisem dobival varstvenega dodatka. Kako lahko zaprosim zanj?
Za to pravico lahko zaprosijo vsi, ki doslej niso bili upravičeni do nje, to pa so kmečki upokojenci in mali obrtniki. Če menite, da ste upravičeni do te pravice, oddajte izpolnjen obrazec na pristojni center za socialno delo (po vašem stalnem prebivališču), in sicer osebno, z navadno pošto ali po elektronski pošti. Vlogo oddajte še decembra, saj velja pravica s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Odločbe veljajo eno leto, zato morate novo vlogo vložiti mesec dni pred iztekom pravice.

Kje dobim vlogo?
Obrazec vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev lahko natisnete s spletne strani ministrstva (www.mddsz.gov.si) ali pristojnega centra za socialno delo, ali pa jo kupite v papirnici. Z isto vlogo uveljavljate kar 11 pravic, zato je precej obširna. Pri izpolnjevanju skrbno preberite vse zahteve, tudi drobni tisk; zaradi subvencij naj bodo pozorni zlasti najemniki stanovanj.

Ali bo center odločal o vsaki pravici posebej?
Ko bo center za socialno delo prvič odločal o katerikoli pravici po novem zakonu, bo tudi preveril, ali ste upravičeni in v kakšni višini tudi do vseh drugih pravic in subvencij na podlagi drugih odločb.

Državno pokojnino so doslej prejemali starejši od 65 let, ki niso izpolnjevali pravice do pokojnine po pokojninski zakonodaji, ki niso imeli premoženja, njihovi drugi dohodki (invalidnina ipd.) pa niso presegali premoženjskega cenzusa. Pravica do državne pokojnine bo preoblikovana; tako bo center za socialno delo po uradni dolžnosti opravil preračune vseh dosedanjih prejemnikov državne pokojnine. Tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko prejemali denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Po predvidevanjih ministrstva naj bi tako preoblikovano pravico zavoljo premoženjskih cenzusov (predvsem zaradi dohodkov zakoncev) dobilo le 10 odstotkov dosedanjih prejemnikov.
Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodka, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe. Za samsko osebo znaša denarna socialna pomoč 288,81 evra.

Kdor nima svoje pokojnine ali pa je tako nizka, da ne presega 288 evrov, je upravičen do denarne socialne pomoči (ob upoštevanju drugih pogojev). Denimo: Marija ima le sto evrov dohodka na mesec, zato je upravičena do 188 evrov denarne pomoči, ter do razlike do 450 evrov varstvenega dodatka. Franc pa ima 400 evrov pokojnine, zato je upravičen še do 50 evrov varstvenega dodatka.