Premalo ovrednoteno prostovoljstvo

V Sloveniji smo na številnih področjih priča velikemu razmahu prostovoljnega dela. Veliko truda je vloženega v promocijo prostovoljstva in v usposabljanju izvajalcev, premalo pa si prizadevamo ovrednotiti rezultate prostovoljstva, torej dejansko zadovoljevanje potreb uporabnikov.

Zatika se tudi pri zakonskih rešitvah, ki so, žal, še vedno le na papirju. Država prostovoljcem še ne zagotavlja pravic in razmer za opravljanje te dejavnosti, izvajalske organizacije so še vedno obremenjene z obdavčitvami, kar vsekakor ni sprejemljivo. Premalo imamo podatkov, kdo so prostovoljci, v kakšnih razmerah delujejo, kolikšen je njihov prispevek v materialnih, a nepovrnjenih stroških, kolikšna je njihova odgovornost in kolikšna je njihovi dejanska aktivnost.
Iz izkušenj društev upokojencev ugotavljamo, da so prostovoljke večinoma ženske z nižjim materialnim standardom in starejše od 70 let. Podobno je tudi v drugih humanitarnih organizacijah. Prostovoljci so predvsem ljudje, ki so že v času zaposlitve gojili solidarnost, prijateljstvo, medsebojno sožitje, zato so tudi v starosti zvesti tem svojim načelom.
Razširjen in zelo koristen je projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga je leta 2004 začel uresničevati ZDUS. Patronažna služba namreč obišče le še 15 odstotkov starejših, prenehale so obstajati tudi socialne komisije v krajevnih skupnostih. Tako so najpogosteje prav starejši prostovoljci tisti, ki na domu obiskujejo vrstnike, starejše od 69 let, in ugotavljajo, kakšne so njihove življenjske razmere in potrebe ter kasneje preverjajo, kako so starejši ali njihovi svojci zadovoljni z nudeno pomočjo.
Po podatkih iz leta 2011 je v projekt vključenih 3.307 prostovoljk (večinoma); opravile so 120.181 prvih obiskov na domu in skoraj 236 tisoč vnovičnih obiskov. S sodelovanjem centrov za socialno delo, patronažne službe ter lokalnih organizacij Rdečega križa in Karitas ter društev upokojencev so pomagali 85.315 ljudem. V 38 občinah so ustanovili koordinacije, v katerih se društva, CSD in zdravstvene službe dogovarjajo o reševanju problemov in usmerjajo aktivnosti. Prostovoljci, ki poznajo življenjske razmere in potrebe ranljivih skupin, lahko veliko storijo pri osveščanju ljudi, za razumevanje in odkrivanje težav občanov, za preprečevanje nasilja, zlorab, diskriminacije, motivirajo občane za socialne akcije, ustvarjajo ugodnejšo družbeno ozračje ter o razmerah obveščajo krajevne in četrtne skupnosti, župane in člane svetov občin.
Projekt Starejši za starejše je učinkovit z različnih vidikov:
- Prostovoljci potrkajo na vsaka vrata starejših, spoznavajo njihove življenjske razmere, in ustvarjajo medsebojno zaupanje.
- Izboljšal se je socialni položaj, številni starejši dobivajo hrano na dom. Imajo boljši občutek varnosti, boljši so medsebojni odnosi v družini, več je obiskov patronažnih sester, povečalo se je število vključenih v različne interesne aktivnosti v društvih itd.
- Starejši in njihovi svojci dobijo koristne informacije o tem, kako reševati težave in kam se obrniti po pomoč, denimo pri demenci, kako pridobiti ortopedske pripomočke, različne terapije in podobno.
- Prostovoljci zaznavajo tudi razne oblike nasilja in zlorab v domačem okolju. Starejši, ki nimajo svojcev ali so ti oddaljeni, potožijo, da sami ne morejo rešiti svojih težav in prosijo za pomoč tiste, ki jim zaupajo, kot so spremljevalci, zagovorniki ipd.
Prostovoljci, ki hodijo od hiše do hiše, vložijo v svoje delo veliko truda. S seboj prinesejo vsaj kavico ali piškote, saj je težko priti v hišo prazen. Na obiskih doživijo marsikaj, tudi zelo žalostne trenutke. Vse to ni izmerljivo niti niso njihova prizadevanja pravilno ovrednotena, kar pa se mora spremeniti. Ker so prostovoljci vez med načrtovalci, izvajalci in uporabniki, so pomembni za kakovost uresničevanja projektov, zato bi bilo prav, da bi jih vključili že v njihovo nastajanje.