Od slovenščine do zastave Slovenije
Ko določamo narodne in nacionalne simbole, je prav, da imamo v mislih spoznanje, da je narod ljudstvo, ki ima svoj knjižni jezik, nacija pa je narod, ki ima svojo državo. Prvega se bomo spomnili 8. junija na dan Primoža Trubarja, drugega pa 25. junija na dan državnosti. Oba dneva sta praznika Republike Slovenije.
Najbolj množično uporabljani državni simbol je zastava in vsaka država natančno določa, kako se sme na njenem ozemlju nameščati in razporejati zastave. Zakoni in občinski odloki določajo mesta, na katerih so določene zastave izobešene vse leto. Tudi na drugih mestih je lahko zastava Slovenije izobešena vse leto. Seveda pa naj bodo zastave v čim večjem številu pravilno izobešene na državne praznike - 8. februarja, 27. aprila, 1. in 2. maja, 8. junija, 25. junija, 17. avgusta, 15. septembra, 23. novembra in 26. decembra, lahko pa tudi 9. maja na dan Evrope.
Narodna in državna simbola
Himna. Slovenci imamo svojo narodno himno Naprej zastava Slave skladatelja Davorina Jenka na besedilo pesmi Simona Jenka Naprej. Trenutno je to le himna Slovenske vojske. Himna Slovenije je skladba Stanka Premrla Zdravica/Zdravljica na besedilo pesmi dr. Franceta Prešerna z enakim naslovom. V zakonodaji je bila v minulih 25 letih najprej kot himna določena le sedma kitica, pozneje celotno besedilo, pa vnovič le sedma kitica. Sam menim, da bi bilo najbolj celovito in sporočilno, če bi uporabljali besedilo 2., 4. in 7. kitice. Himno lahko izvajamo zgolj z glasbili, s petjem in z glasbili ter s petjem. Himno se napove z intonacijo. Po himni se ne ploska. Če besedilo recitiramo, to ni himna.
Zastave. Zakonsko imamo določeno slovensko narodno zastavo. Ko ji dodamo grb, je to zastava Slovenije. Na belo-modro-rdeči zastavi enako široki barvni trakovi potekajo le vodoravno. Izobeša se ju tako, da je na zastavi bela barva nad modro in modra nad rdečo. Slovensko narodno zastavo, ki ima razmerje med širino in dolžino ena proti dve, še vedno uporabljajo naši rojaki marsikje po svetu. Od 11. novembra 1994. leta je njena uporaba vnovič dovoljena tudi ob zastavi Slovenije. Na njeno prvo izobešanje na Wolfovi ulici v Ljubljani 7. aprila 1848. leta naj bi se spominjali ob dnevu slovenske zastave na Geossu v Spodnji Slivni pri Vačah, a je tam še niso izobesili.
Zastava Republike Slovenije z grbom akademskega kiparja Marka Pogačnika je bila določena 24. junija 1991. leta v ustavnem amandmaju C k Ustavi Republike Slovenije in prvič uporabljena 26. junija istega leta. Ima enako razmerje kot narodna zastava. Zanimivo pa je, da še nikjer nisem videl na steni ležečega grba Slovenije. Že skoraj dvajset let zbiram javno gradivo o slovenski zastavi, zastavi Slovenije in drugih zastavah in ugotavljam, da pri najmanj treh četrtinah uporabljanih zastav Slovenije dovoljujemo, da so izobešene navpično, torej v nasprotju z določili ustavnega amandmaja C iz 1991. leta, ustave iz 1992. leta in zakona iz 1994. leta. Na njih torej grb leži. Tako zavestno sporočamo poraz naše države. Ne le s tem, ampak tudi s tem, da tudi v 20. letu veljavnosti mednarodnih dvo- in tričrkovnih oznak za države po ISO 3166 v Sloveniji še nismo začeli celovito uporabljati. Ali ne bi bilo bolj sprejemljivo sporočilo SVN-Slovenija vedno najboljša kot pa SLO-Slovenija lahkomiselno odpisana? SLO po ISO 3166 pomeni slovaščino.
Trije dogodki državnega, evropskega in svetovnega pomena so v preteklosti dokazovali, da se ne zavedamo, da smo od 25. junija 1991 narod, ki ima svojo državo. To pomeni, da sami odločamo, ali nam bo v njej slabo ali dobro. Tako je bili prvo razobešanje zastave 26. junija 1991, nameščanje zmečkane zastave pred palačo OZN 22. maja 1992 ter navpično obešanje z zastavama Italije in EU 1. maja 2004 med Novo Gorico in Gorico. Prvo izobešanje nove zastave 26. junija je bilo obešanje zastave neobstoječega naroda in neobstoječe države. Ustavni amandma namreč natančno določa, da je razmerje zastave 1:2, pri čemer barvni trakovi tečejo vodoravno, uporabljena zastava pa je imela razmerje 1:4,91 in je visela navpično, grb na njej pa ležal. Take uporabe zastave Slovenije ne smejo biti nikomur za vzor.
Pravilno nameščanje zastave
Le bežen pregled uporabe zastav za dan upora proti okupatorju in praznik dela je pokazal, da so njihovi lastniki tudi v 23. letu obstoja države prepričani, da je zastava zavesa ali raznobarvno perilo, ki se lahko obeša navpično skozi okna, z balkonov, z letev, cevi ter z ročic ali prečk na jamborih. Po uradni razlagi pristojnega ministrstva za nepravilno uporabo zastave ni kriv njen izdelovalec, pač pa uporabniki.
Slovenska narodna zastava in zastava Slovenije smeta biti nameščeni le na urejen drog ali jambor z zaključkom. Prav tako tudi vse druge zastave vseh ravni. Zastava EU ima razmerje 2:3. Nikjer ni uradno zapisano, da je lahko drugačna. Če je izobešena z zastavo Slovenije, je desno od nje, ko gledamo proti objektu. Tako je tudi, če je ob zastavi Slovenije slovenska narodna zastava, zastava italijanske, madžarske ali romske narodne skupnosti, občinska ali druga manj pomembna zastava. Če so uporabljene tri zastave, je zaporedje od leve proti desni: EU, Slovenija, narodna skupnost, občina ali druga zastava. Pri štirih zastavah je razporeditev od leve proti desni: zastava Slovenije, nato EU, občine, institucije. Prapor naj stoji samostojno. Zastava se na odru ali prizorišču postavlja levo od sogovornika. Zastava ne sme biti strgana, zbledela, v napačnem razmerju, popacana ali popisana in taka, da krni ugled države ali skupnosti, ki jo predstavlja. Na palico ali drog ne sme biti nataknjena, z jambora pa ne sme viseti navpično na ročici ali prečki. Za vodoravno nameščanje na drog ali jambor morajo biti ob zastavi Slovenije oblikovane tudi vse druge zastave.
