Zmanjševanje pravic bolnikom

Rehabilitacija je ena od osnovnih bolnikovih pravic, ki gre vsem zavarovancem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Rehabilitacija – tudi v zdravilišču, toplicah ali termah - torej nikakor ni privilegij, čeprav nam prav to skušajo dopovedati številni zdravstveni birokrati. Še posebej neizprosni so pri seniorjih, ki jim pogosto zavrnejo vlogo za zdravljenje v toplicah. Če se pritožijo zoper odločbo in morajo z dokumentacijo pred komisijo, pa jim nemalokrat dajo vedeti, da se vanje ne splača več vlagati?! 

»To je nedopustna diskriminacija, ki jo malo starejši letniki, še posebej tisti, ki niso več zaposleni, doživljajo iz dneva v dan,« meni odvetnica dr. Tjaša Strobelj. Ker je vse več razlikovanj zavoljo starosti posameznika, si prizadeva, da bi pri Varuhu človekovih pravic ustanovili še zagovorništvo za starejše občane in invalide.
In zakaj zavarovalnice omejujejo pacientom odhod na rehabilitacijo v toplice? »Zdi se, da predvsem zato, ker je lahko tudi draga in včasih dolgotrajna.«
Dejstvo je, da denarja za vse, ki bi rehabilitacijo v toplicah potrebovali, že nekaj let ni. Družinski zdravniki pacientom pogosto pravijo, da vložitev vloge sploh ni smiselna, saj bo tako ali tako zavrnjena. Sploh v drugi polovici leta, ko je že izčrpan denar za ta namen.
Ob tem kaže omeniti še delo tistih, ki nudijo rehabilitacijo. Dejstvo je, da je na primer masaža hrbta še leta 2000 v domala vseh slovenskih zdraviliščih trajala pol ure, zdaj pa le še deset minut; individualna vadba je takrat pomenila, da je imel fizioterapevt pred seboj zares le enega bolnika, danes ima vsaj dva, najpogosteje pa tri itd. Zdravilišča tudi zmanjšujejo število terapij posameznim pacientom. Včasih jih je zdraviliški fiziater zapisal tudi po osem, danes pa v povprečju po tri. Končno pa zdravilišča od zavarovancev tudi zahtevajo, da doplačajo za nadstandard (tudi 7 evrov na dan ), ne povedo pa, zakaj. Po nekaterih zdraviliščih celo bolnikom, ki pridejo k njim z napotnico, nudijo slabšo hrano, in to v posebnih, ločenih jedilnicah od samoplačniških pacientov!?

Neupoštevanje stroke

»Do zdaj so bili do zdravilišča upravičeni številni bolniki neposredno po zdravljenju v bolnišnici - denimo po operaciji zloma kolka, kar je najpogostejša poškodba pri seniorjih,« poudari prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., kirurg - travmatolog, predstojnik Travmatološke klinike v Ljubljani in profesor na medicinski fakulteti. »Napotnico je napisal kirurg ali bolnišnični zdravnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je po navadi nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v termah odobril, saj je tovrstna rehabilitacija bistveno pripomogla k hitrejši vrnitvi v samostojno življenje.«
Po novem pa nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču ni več možno. Bolnik mora po operaciji kolka iz bolnišnice najprej domov, čeprav mnogi prav tedaj ne morejo sami skrbeti zase. Mnogi so pri hoji še negotovi in bi lahko padli ter se vnovič poškodovali. »Zato smo v bolnišnicah prisiljeni mnoge bolnike dalj časa zadržati pri nas, kar seveda ni poceni.« Omenil je še, da so tudi negovalne bolnišnice vedno polno zasedene.
»Številna slovenska zdravilišča pa imajo bolnišnične oddelke, kjer sestre vozijo bolnike na različne terapije in tudi sicer skrbijo zanje, če tega še ne morejo sami. Zato tudi telesno manj gibljivi pacienti v zdravilišču hitro napredujejo, si opomorejo in se vračajo domov brez invalidskih vozičkov, hojc, mnogi tudi brez bergel,« pravi prof. Cimerman.
Po novem gre lahko pacient po zlomu kolka ali po infarktu, možganski kapi in drugih srčnožilnih obolenjih v toplice šele po prvem kontrolnem pregledu po odpustu iz bolnišnice. »Vendar mu lahko vlogo za terme na naš predlog napiše le njegov osebni zdravnik, kar je zanj zagotovo dodatna obremenitev, za bolnika pa nepotrebna pot!«
Kaj prof. dr. Cimermana in druge zdravnike najbolj moti? »Predvsem to, da zavarovalnica spreminja pravila igre, ne da bi se posvetovala z nami, ki smo edini strokovno usposobljeni, da presodimo, kaj je dobro za naše paciente. Vsaj en mesec dni kasnejši odhod v toplice je za rehabilitacijo izjemno slaba rešitev!«
Omeni še, da obstajajo strokovne smernice zdravljenja in rehabilitacije kolkov, ki pa jih zavarovalnica očitno ne upošteva.

Spremembe v škodo pacientov
»Kot odvetnica z magisterijem iz socialno varstvenih pravic se vsak dan srečujem z zavarovanci, ki jim ZZZS ne odobri zdravljenja ali rehabilitacije v toplicah. Jasno je, da jim na ta način onemogoči v zakonih ter v podzakonskih aktih zagotovljenih pravic,« nadaljuje dr. Tjaša Strobelj. »Njihovo zdravje je zaradi tega slabše! Pa tudi pot v samostojnost jim je včasih onemogočena tudi zaradi tega.«
Pojasni, da se lahko pacienti, ko dobijo tudi po pritožbi zavrnjen predlog za odhod v toplice, pritožijo na Delovno in socialno sodišče na Resljevi 14 v Ljubljani. Prejemniki socialne pomoči imajo to pomoč brezplačno.
Pojasni še, da obstaja pravilnik za napotitev v zdravilišče, ki zahteva, da pacienti izpolnijo štiri pogoje: da se jim za daljši čas bistveno zboljša zdravstveno stanje; da bolniku povrne funkcionalne in delovne sposobnosti; da za daljši čas prepreči napredovanje bolezni ali poslabšanje zdravstvenega stanja ter da zmanjša pogostost zadržanosti z dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici. Tu bi še lahko pisalo, da seniorjem zagotavlja čim daljšo samostojno skrb zase!
Na koncu je dr. Strobljeva opozorila še na eno nelogičnost. »O tem, kdo gre lahko na zdravljenje v toplice, pogosto odločajo zavarovalniški zdravniki, ki pa največkrat nimajo specialističnega znanja s področja pacientove diagnoze.« In še njen nasvet: »Tistim, ki imajo denar, svetujem, da si sami plačajo hotel in prosijo svojega zdravnika, da jim napiše vsaj napotnico za terapije v toplicah. Tistim, ki nimajo denarja, pa predlagam, da njihov zdravnik znova in znova zanje vlaga predloge za zdravljenje v zdravilišču.«

Rehabilitacija je nujno potrebna predvsem po zlomih, poškodbah in operacijah udov, kolkov in hrbtenice; po možganski kapi; po operaciji raka dojk; pri boleznih srca in ožilja; po ginekoloških operacijah itd. Dobra rehabilitacija je bistveni del zdravljenja pri ljudeh, ki imajo vnetne revmatske bolezni, degenerativni zunaj sklepni revmatizem, kožne bolezni, obolenja dihal itd.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media