Doma pridelani vitamini
Če nam je uspelo doma pridelati nekaj limon ali mandarin, je to gotovo dobrodošel vitaminski dodatek, še več pa je vredno zadovoljstvo pridelovalca. Prava reč, če za tehtanje pridelka zadošča zgolj kuhinjska tehtnica! Kaj potem, če moramo drevesca negovati v najrazličnejših zabojčkih in kadeh ter jih vsako jesen prenašati na toplo! A prav tu, pri prezimovanju se rado zatakne in rastline največkrat utrpijo tudi nekaj škode. S skupnim imenom citrusi (tudi botanično rodovno ime vseh teh vrst je citrus) označujemo mandarine, limone, grenivke, oranževce in podobne gospodarsko pomembne rastline iz krajev brez zmrzali. Pri vsaki od omenjenih vrst obstaja več sort s svojimi značilnimi lastnostmi. Ena pomembnejših je toplotna zahtevnost, a nekatere sorte mandarin so sorazmerno odporne na mraz. Za zanesljivo rodnost moramo rastline vedno cepiti, sicer bi pri sejančkih predolgo čakali na prvi cvet in plod. Predvsem si kaže zapomniti, da so to zimzelene rastline in da pozimi potrebujejo veliko svetlobe. Če so v temačnem okolju, odvržejo liste, kar jih močno oslabi. Optimalno prezimovališče je rastlinjak ali zimski vrt, kjer ni nevarnosti zmrzovanja. Tudi stopnišče ali kak drug neogrevan, toda svetel prostor je zanje primerno prezimovališče. Prav dobro se počutijo pri temperaturi 8 do 12 stopinj C. Zalivamo previdno, nekako vsak mesec enkrat, a brez gnojil. Če opazimo zvite liste in porjavele listne robove, je to najverjetneje posledica preobilnega zalivanja. Če imajo rastline rumenkasto zelene liste, je to znak, da jim je med mikroelementi primanjkovalo predvsem železa in magnezija. Zdaj tega ni mogoče popraviti, saj začnemo gnojiti šele pomladi z napredujočo rastjo. Če bomo takrat opazili kaparja ali listne uši, bo treba tudi ukrepati.
