Svet skozi otroške oči

Zgodbe | mar. '10

Tudi tokrat objavljamo spise in risbice na temo starosti in staranja z lanskega festivala za tretje življenjsko obdobje. In tudi vas vabimo, da nam pošljete domislice svojih vnukov ali pa njihove likovne in literarne mojstrovine.

Ko bom star, bom ...

Razmišljam, kdaj si sploh star. Zame so stari vsi, ki ne hodijo več v šolo. Za mojega dedka pa je star tisti, ki je starejši od njega. Vem pa, da si mladost in starost podajata roki. Kar nenadoma postaneš najstnik, nato mladenič, pa zrel mož in že si starec. Svoje življenje si zamišljam tudi takole:

Ko bom star 14 let,

rad igral bi nogomet.

Puncam rad bi ugajal,

včasih jim celo nagajal.

Ko bom star 30 let,

šel velikokrat bom na izlet,

rad imel bi dobro službo,

hodil ven s prijetno družbo.

Ko bom star 50 let,

bom šele začel živet -

služba mi bo že rutina,

z njo mučila se bo mladina.

Ko bom star in v pokoju,

upam, da bom na nivoju,

da ne bodo me noge bolele

bolj, kot bi me smele.

Križanke mi bodo dane,

da bistril si bom možgane,

redno bom še telovadil,

da se hoditi ne bom odvadil.

Svojim otrokom bom pomagal,

da ne bo mi kdo omagal.

Pazil bom na svoje vnuke

in pozabil na starostne muke.

Nikoli do danes nisem razmišljal, kaj pomeni pozabiti na starostne muke, ko sta mi dedek in babica kdaj to omenila. Verjel pa sem jima, da lahko nanje tudi pozabiš, le zaposliti se moraš z delom, vmes pa si privoščiti malo počitka. Ob njiju si predstavljam, kako bom jaz ravnal s svojimi vnuki. Tako kot moja stara mama: ko pridem k njej, je nadvse vesela. Ponuja mi piškote, čokolado ali bonbone, razlaga mi, kaj vse je že naredila, kaj je bilo v zadnjem delu nadaljevanke, ki jo je gledala ... In seveda: koliko dela jo čaka naslednji dan. In naslednji dan je zopet zadovoljna, ko vse postori in si vzame kanček časa za razvedrilo – križanke, knjige, televizijo, vrt ... Večkrat mi babica in dedek rečeta, naj grem z njima na sprehod. To jima veliko pomeni.

Ko bom star, si želim, da bi bil lahko čim bolj aktiven na različnih področjih. Prizadeval si bom ohranjati spomin in telesno moč. Glasba bo gotovo ostala moje priljubljeno področje. Sem tudi navdušen nogometaš in prizadeval si bom, da se bom čim dlje ukvarjal z različnimi športnimi aktivnostmi. Aktivni, delovni ljudje se počasneje starajo. Delo zase in za druge te osrečuje in pozabiš na leta, ki ti dajejo oznako, da si star.

Tilen Prašnikar, 13. let, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi

Starost je tretje življenjsko obdobje. Do takrat prehodi človek dolgo pot in se mu zgodi marsikaj. Izpolni svoje življenjske cilje. Tudi sam sem o tem življenju že razmišljal. Zakaj? Imam dedka, s katerim skupaj živim in ga opazujem.

Kako vidim sebe v starosti?

V tem obdobju ura ne bo več moj gospodar. Čas bi si razporedil za vse tiste stvari, ki bi me veselile in bogatile. Ker imam rad naravo, bi živel v mali hišici blizu gozda. Hodil bi na sprehode, nabiral gobe in poslušal naravo, užival bi s svojimi vnuki. Bral bi jim pravljice, iz katerih bi spoznavali dobro in slabo. Učil bi jih poštenja, dobrote. Z vnuki bi izdelovali razne izdelke iz lesa. Skupaj bi naredili mlinčke na vodo, ki bi jih preizkusili ob potoku, delali bi ptičje hišice in jaslice ... Učil bi jih delavnosti. Vozil bi jih v vrtec, šolo in na razne dejavnosti.

Z njimi bi igral razne igre in jim pripovedoval zgodbe iz svojega življenja. Tudi sam bi bral knjige, saj so le te naše prijateljice in so vedno z nami. Z njimi bi si bistril možgane. Okrog hišice bi si uredil majhen vrt, na katerem bi imel ribnik, veliko rož in zelenja. To bi bil kotiček za pisanje zgodb. Če bi imel denar, bi si kdaj privoščil tudi kakšno potovanje, saj zelo rad spoznavam različne kraje. Vse bi fotografiral in si uredil album. Svoja doživetja bi predstavil drugim. Nikoli mi ne bi bilo dolgčas.

Ko tako razmišljam o starosti, ugotavljam, da zna biti to obdobje zanimivo in lepo. Pomembno je le, da se znaš ustaviti in najti stvari, ki te veselijo.

Miha Benčina, 10 let, OŠ dr. Franceta Prešerna, PŠ Sušje, Ribnica