št. 4, april 2010

Stari in mladi ne gredo skupaj, bogataši ne razumejo revežev, delodajalci so na drugem bregu kot delavci, politiki vidijo le interese skupin,  ne pa vsega naroda, pa še bi lahko naštevala primere razmišljanj in posledično ravnanj, ki nas razdvajajo, in nas zaradi tega tudi tako materialno kot čustveno siromašijo. Saj prav na čustvih temeljijo predsodki do drugačnih. Ker so čustva nalezljiva kot ošpice, se širijo in dobivajo vse večjo moč. Škoda, da izražamo toliko negativnih čustev – strahu, jeze, sovraštva, dvomov, nezaupanja, namesto zaupanja, veselja, ljubezni, optimizma.

Lep primer tega dejstva in tudi medgeneracijskega sožitja sem pred kratkim doživela v daljni Tajski. V skupini nas je bilo kakih trideset popotnikov. Nekaj rosno mladih, nekaj srednjih let, nekaj malo starejših in tudi takih, ki so že krepko presegli sedemdeset let. V hudi vročini in visoki vlagi smo hodili po hribih tropskega gozda, jedli hrano, kakršno uživajo tamkajšnji gorski Kareni, prenočevali v njihovih več kot skromnih domovih - na tleh brez postelj, s premalo odej, saj se ponoči zelo ohladi, tako da smo tudi zaradi mraza vstajali nenaspani, da o higieni sploh ne izgubljam besed. Pa vendar smo bili vsi dobre volje, zvečer smo prepevali ob »tabornem ognju« in se smejali, ko so nekateri razlagali, kako so presenečeni ugotovili, da so se ponoči stiskali s potepuškimi psi, ki so prav tako iskali toploto. Nihče ni niti enkrat na glas potarnal ali negodoval. Vsi smo vedeli, kaj bi to pomenilo. Velika razlika v naših letih pa je bila zgolj pozitivna, saj smo tako imeli bolj pestre pogovore.

Še marsikaj, kar pogrešam doma, me je navdušilo pri Tajcih, predvsem pa njihova strpnost, umirjenost in spoštljivost. Kljub gromozanski prometni gneči v Bangkoku ni slišati nobenega trobljenja, šoferji vozijo umirjeno, poleg najsodobnejših stavb so strašansko bedna prebivališča revežev. In kaže, da drug drugega ne motijo. Njihovo sožitje težko razumemo mi, »razviti« Evropejci, ki nam je kar nelagodno, tudi ko smo deležni njihovega spoštljivega odnosa.

Pa vseeno sem bila vesela, da sem spet doma, saj je tu lepše in še veliko lepše bo, če bomo in ko bomo vsi bolj spoštovali občečloveške vrednote, kot so poštenje, pravičnost, solidarnost, nesebičnost.

Verjemimo v to.

Vaša urednica

Kazalo

Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc Denacionalizirano premoženje Bralka je v imenu pokojnih staršev ter bratov in sestra več let vodila postopek denacionalizacije. Pred kakim letom so bili končani vsi postopki, zdaj pa ji bratje in

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini Izpolnitev pogojev za starostno pokojnino Bralka D. A. iz Koprivnice je stara 53 let in ima 33 let pokojninske dobe. Zanima jo, kdaj bo izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Želi, da bi pri izr

Kolikšne so pokojnine (in zakaj)? Vprašanje, kolikšne so pokojnine, je bilo in je čedalje bolj aktualno. V zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah pa se še pogosteje zastavlja. Zlasti zdaj tudi zaradi napovedane modernizacije si

Pokojnine manjše, uživanje daljše Po letu 2000, odkar velja zdajšnja pokojninska zakonodaja, se iz leta v leto znižuje razmerje med plačami in pokojninami. Tako je še leta 2000 povprečna starostna pokojnina dosegala 75,3 odstotka plač

Reki V vsakem starem reku je skrita resnica o način mišljenja, verovanja in življenja v starih dneh. Mnogim starim rekom ne poznamo njihovega prvotnega pomena. Prekril jih je prah stoletij, a svoje slikovi

Naše legende: Jani Kenda Glasbeni urednik Jani Kenda je tja do mature na jeseniški gimnaziji svojo mladost preživljal na Bledu. Kendovi so živeli v romantični vili Lastovka, postavljeni na skali tik ob jezeru, ob blejskem pre

Portret: Mitja Meršol Z Vzajemnostjo sodelujejo ugledni novinarji, strokovnjaki z različnih področji in uveljavljeni pisci, ki z bralci delijo svoje misli, znanje in bogate izkušnje. Nekateri že vrsto let, drugi pa v zadnj

Zaščitni znak Murske Sobote O Evgenu Titanu ni lahko pisati. Spričo množice pomembnih dejstev te mimogrede pogoltne vrtinec spominov, idej, podatkov, načrtov, uspehov, sogovornik pa se suvereno sprehaja med njimi in rdeča nit, k

Cekarje plete že več kot 50 let Marija Rajtar iz Turnišča še ohranja star običaj pletenja cekarjev, pa tudi košaric, klobukov, copat in drugih izdelkov iz koruznega bilja. Vsako leto na bližnji njivi posadi koruzo. Na jesen, ko še

Naš pogovor: ljubljanski nadškof in metropolit Za pravičnost, strpnost in medsebojno spoštovanje Novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je že vrsto let navzoč v slovenskem javnem življenju. Zanj je značilno, da je zagovornik dialoga pri urej

Svet skozi otroške oči Tudi tokrat objavljamo spise in risbice na temo starosti in staranja z lanskega festivala za tretje življenjsko obdobje. In tudi vas vabimo, da nam pošljete domislice svojih vnukov ali pa njihove liko

Stari starši imajo veliko prednosti Vse, kar ste doživeli s svojimi otroki, se nenadoma začne še enkrat. Še enkrat občudujete, kako se otročiček prvič nasmehne, se postavi pokonci, stoji, teče. Opazujete, kako se uči govoriti, naredi pr

Kjer rešujejo življenja Henrik Krnec, ki so mu na Golniku zdravili jetiko in mu najbrž rešili življenje, je o tem najznamenitejšem sanatoriju v nekdanji, še predvojni Jugoslaviji zapisal: »Okrevališče je postavljeno v čudovi

Od kod je Martin Krpan Že dolga desetletja se vlečejo razprtije med prebivalci Pivške doline in prebivalci Bloške planote, ker oboji vztrajajo pri trditvi, da je bil Martin Krpan iz njihovih krajev. Povedati je treba, da je

Postreči gosta je treba znati Že pred dobrimi tristo leti so po gradovih, samostanih in v premožnejših meščanskih družinah posvečali veliko skrbi olikani ter izbrani strežbi hrane in pijač. Osnova so bila lepo pripravljena omi

Železarna in železnica Jesenice povzdignili v mesto »V obdobju, iz katerega sta izbrani razglednici, torej s preloma 19. v 20. stoletje je razpotegnjeno mestno naselje na začetku ozke Zgornjesavske doline, v dolžini šestih kilometrov na obeh straneh re

Strah zdajšnjega človeka Ali človek danes doživlja strah drugače kot nekoč? Temu vprašanju psihologi posvečajo veliko pozornosti. Ker je strah zelo pereče vprašanje, mu namenjam tokratno razmišljanje. Pobudo za to so mi da

Recepti Ajdovi velikonočni želodci Potrebujemo: 1 kg bele moke 3 do 4 dag kvasa 4 do 5 dl mleka 2 jajci malo olja sol Za nadev: 25 dag ajdove moke 1 liter svinjske juhe 50 dag šunke

Bodite pozorni na črevesje Po vsem svetu je čedalje več raka debelega črevesa in danke. Tudi v Sloveniji vsako leto odkrijejo najmanj 1400 novih primerov, največ bolnikov je starejših od 50 let, najbolj pa skrbi podatek, da več

Narava proti utrujenosti Spomladi smo pogosto utrujeni, ne da bi poznali vzrok za to. Ponavadi se kar sprijaznimo, češ da gre za pomladansko utrujenost, nujno posledico zimskih dni, ko smo se greli v toplih prostorih in nas j

Pomoč pri negi bolnika Kdor neguje ali je kdaj negoval bolnega ali ostarelega svojca, ve, da je to zelo zahtevna naloga. Pa ne le zaradi fizičnih naporov, ki pri negi bolnika, priklenjenega na posteljo, niso zanemarljivi. P

Preveč sladkorja škoduje ledvicam Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki nastane, ko telo ne tvori dovolj inzulina (tip 1) ali pa ga ne more ustrezno uporabiti (tip 2). Preveč sladkorja v krvi z leti pripelje do številnih zdravstve

Ko peče zgaga in boli želodec Pred nami so prazniki, ki jih neizogibno spremljajo šunka, pirhi in orehova potica. A preveč dobrega lahko škoduje in zaključek praznovanja pogosto spremljajo bolečine v trebuhu. S samodisciplino pri

Nadihajmo se barv Na pragu pomladi si lahko k zdravju in dobremu počutju pomagamo na povsem naraven način tudi z barvami. Izbiramo odtenke, ki so nam najbolj pri srcu, obenem pa upoštevamo vpliv posameznih delov barvne

Velika noč za mizo Naj praznujemo veliko noč ali ne, v teh dneh bodo zagotovo tudi na naši mizi tradicionalna velikonočna jedila. Kar sprijaznimo se, da bomo med prazniki jedli več kot sicer, predvsem pa jedi, ki nam ji

Naj lasje začutijo pomlad Letošnja zima nam z nizkimi temperaturami res ni prizanašala, zato smo morali, da bi se zavarovali pred mrazom, dolge mesece nositi topla pokrivala. Ta pa so preprečevala naravno prezračevanje lasišča

Prava mera gibanja zelo koristi Z redno telesno vadbo izboljšamo počutje, držo, zdržljivost in odpornost telesa, upočasnimo nastanek in razvoj bolezni ter omilimo simptome kroničnih bolezni ter učinkovito upočasnimo procese staranja

Pomladanska prebuditev Raztezanje na ozeleneli trati, balkonu, pred osončenim oknom bo okrepilo tudi vaše veselje, voljo in dodalo vašemu življenju tisto nekaj več, česar ne moremo opisati z besedami. Predvsem pa je pomembn

Kam na izlet? Poglej lepi Oglej! Oglej nam ni blizu le po pičli daljavi, temveč tudi po svoji vlogi v slovenski zgodovini. Prešeren pošlje Črtomira po krstu pri Savici v Akvilejo za mašnika in misionarja. S 73 m

Reportaža: Maroko Med razpenjenimi valovi in peščenimi sipinami Maroko - dežela na robu Afrike nudi toliko pestrih podob, da jo je preprosto treba obiskati. Za sodobnega popotnika je dokaj prijazna, saj je tako re

Poudarjeno s kitami Kombiniranje levih, desnih in sporednih kit na puloverju je res nekaj posebnega. Velikost: 48. Za vsako večjo ali manjšo konfekcijsko številko dodamo ali odvzamemo 2 cm po širini in 2 cm v višino

Okrasimo balkone in terase Čas je, da se odločimo, katere rastline bodo letos krasile naša okna in balkone. Skoraj ni hiše ali stanovanja, na katerem ne bi bilo korita ali posode s cvetlicami vsaj poleti, čeprav zadnje čase pos

Mali traven prinaša veliko dela Tu, na zelenih straneh, je le opozorilo, da mali traven za vrtnarjeve pridne roke ponuja obilo delovnih spodbud, pač po načelu: kakor seješ, boš tudi žel. Setve, saditve, obrezovanja in podobna dela n

Za varčno in okolju prijazno gradnjo Mednarodni sejem Dom, ki bo naslednje leto praznoval 50. obletnico, je prinesel novosti s področja gradbeništva, rabe energije, energetskih sistemov, hišne tehnike in tudi bivanja na sploh. Ponudil pa

Brez vode ni življenja O tem, kako dragocena je voda, ponavadi razmišljamo šele takrat, ko je zmanjka, ko spoznamo, da brez nje ne moremo. Slovenija je bogata z vodnimi viri, vendar je tudi to naše bogastvo omejeno in ogrož

Lobisti »Ej, poslušaj, bratranec tu. Tistega na ministrstvu, ki ureja tiste zadeve, saj veš, katere, ti zelo dobro poznaš. Prosim, stopi do njega in mu reci, da bi jaz...«. Poznam veliko ljudi, doma in po s

Slovenija, kje so lepote tvoje? Pri nas doma ne uporabljamo grdih besed. Moti nas, če jih moramo poslušati, tako kot nas moti onesnaževanje okolja ali vandalizem do skupne lastnine. Toda trikrat na leto si vendarle ne moremo kaj, da

Ribe se lovijo na trnek, ljudje na besede Pomlad prihaja, na tržnici ponujajo zvončke in regrat. Sneg je skopnel in razkril umazanijo in smeti, ki jih bomo sredi aprila vsi v Sloveniji prostovoljno in z veseljem pobirali, kajti v ozadju te vs

 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media