Paradiž za kupce in podjetnike

Prosti čas | jun. '10

Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža, in to tako zaradi pestre izbire, kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo zlasti v primerjavi s sosednjima državama. Privlačne pa so tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je eni od najmanjših, a najstarejših držav na svetu uspelo ohraniti na zemljevidu Evrope.

Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 kvadratnih metrov gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, od tega je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub zaostrenim življenjskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini živijo dobro predvsem zavoljo trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega je država davčna oaza za številna evropska podjetja, ki imajo tu uradno svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.

Andora je samostojna že od leta 1278, ko je bila ustanovljena kot kneževina. Menda dolguje svoj nastanek frankovskemu kralju Karlu Velikemu. Tako naj bi se namreč zahvalil prebivalcem negostoljubnih gorskih dolin za pomoč, ki so mu jo nudili v spopadih z Arabci. Bolj zanesljivi podatki o nastanku Andore pa se navezujejo na posvetitev katedrale Seu d'Urgell leta 839, ko je že zabeleženo, da ozemlje države pripada urgelskemu grofu. Zaradi pogostih spopadov z okoliškimi posestniki si je cerkev poiskala zaveznike in vojaško zaščito pri francoskem fevdalcu in tako je konec 13. stoletja Andora postala neodvisna kneževina pod skupno upravo urgelskega škofa in grofov iz Foixa.

Andora se je po drugi svetovni vojni kljub gospodarskemu razvoju spreminjala zelo počasi. Leta 1981 je »vrhovni svet dolin« sprejel prvo ustavo, ki je uzakonila ustanovitev vlade. Dvanajst let kasneje pa je bila sprejeta nova ustava, s katero so Andorčani dobili neposredno izvoljen parlament in popolno suverenost tudi v zunanji politiki. Hkrati so omejili pristojnosti soknezov, ki pa sta prek svojih predstavnikov ostala voditelja države, medtem ko je izvršilna oblast prešla na ministrskega predsednika.

Za članstvo v Evropski Uniji se zaenkrat še niso odločili. Je edina država, kjer je uradni jezik katalonščina. Toda večini domačinov tudi španščina in francoščina ne zvenita prav nič tuje. Pred uvedbo evra sta bili v veljavi nacionalni valuti sosednjih držav, pezeta in francoski frank. Andorske znamke so bile zanimiva numizmatična posebnost, saj sta jih poštni upravi izdajali v dveh valutah. 

Tobak pod gorskimi vrhovi

Prebivalci Andore so bili nekdaj revni hribovski kmetje in kozji pastirji, dokler niso začeli gojiti tobak in ga tihotapiti v sosednji državi. Tihotapljenje tobaka pa najbrž ni bil razlog za sorazmerno pozno cestno povezavo Andore s svetom. Cesto so dogradili šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Cestna povezava s Španijo je speljana skozi ozko dolino, na francosko stran pa se povzpne prek 2407 metrov visokega prelaza Port d'Envalira. Hitrejšo in pozimi bolj zanesljivo povezavo pa od leta 2002 omogoča bližnji predor.

Andora se je zavoljo blage davčne zakonodaje začela hitro razvijati šele po drugi svetovni vojni. Predvsem sta zacvetela bančništvo in trgovina. Še dandanes je nakupovalni turizem najpomembnejši vir prihodkov države. K sreči, saj so strme gorske doline skoraj brez rudnih bogastev, skope njive in pašniki pa ne omogočajo razvoja kmetijstva. Med pridelki je še vedno najbolj cenjen tobak. Industrije je malo, edini večji zaslužek prinašajo le hidroelektrarne, ki zagotavljajo dovolj električne energije za domače potrebe, precej pa je izvozijo v Španijo.

Tako je država razmeroma malo onesnažena, kar skupaj z gorskim zrakom in dobro razvitim zdravstvom zagotavlja eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu. V povprečju prebivalci goratih dolin dočakajo več kot osemdeset let!

Andoro skoraj z vseh strani obdaja na desetine dvatisočakov. Tako kot pozimi zaradi smučanja se tudi poleti veliko domačinov in turistov poda v gore. Prenočijo lahko v katerem izmed številnih gorskih zavetišč, če jih ne mika udobje planinskih postojank ali hotelov v dolinah. Privlačnost visokogorskih dolin so tudi številna ledeniška jezera, med katerimi so nekatera zlahka dostopna. Eno izmed najprijetnejših izhodišč za ljubitelje planin je vasica Arinsal v bližini smučišč, ki leži na nadmorski višini 1500 m. Od tod se je mogoče v dobrih petih urah povzpeti tudi na najvišjo andorsko goro Coma Pedrosa (2942 m).

 Na tisoče trgovin

Andoro zaznamujeta dve dolini, ki se razcepita prav v prestolnici države, Andori la Velli. Večja od dolin je hkrati tudi glavna prometnica, ki vodi v Španijo in na drugi strani v Francijo. Andora la Vella je seveda največji kraj v državi (22.000 prebivalcev) in obenem velja za najviše ležečo evropsko prestolnico (1029 m. n.v.). V mestu je večina trgovin, tu imajo sedež vladne in administrativne institucije, pa tudi večji del skromne industrije si je našel prostor v tem najširšem delu doline reke Valira. Mesto je hkrati tudi zelo prometno cestno vozlišče, saj moraš potovati skozi prestolnico, če želiš priti iz enega konca države na drugega. Zametki zdajšnjega mesta so se začeli z majhno vasjo, katere tradicionalno grajene kamnite hiše še danes predstavljajo stari, najzanimivejši del mesta. Tu se med nizkimi hišami prepletajo ozke ceste, trgovine v spodnjih nadstropjih pa se postavljajo s šarmom starega. Pozornost v glavnem mestu vzbuja tudi miniaturen trg s staro, zgrbljeno cerkvico ter tu in tam iz kamna zgrajena hiša le nekaj korakov stran od najmodernejših zgradb. Ena izmed najbolj zanimivih stavb v mestu je nekdanje upravno središče s sedežem vlade - Casa de la Vall (Hiša doline). Mogočna stavba se postavlja z dva metra širokimi zidovi in stolpičem.

Na leto obišče Andoro več kot deset milijonov turistov. Na voljo imajo vsaj štiri tisoč trgovin, prevladujejo pa majhne družinske prodajalne. Trgovine so, izvzemši štiri najbolj praznične dneve, odprte prav vse dni v letu, tudi ob nedeljah. Izbira je precejšnja in cene na prvi pogled ugodne. Toda edina stvar, ki je zanesljivo cenejša kot v sosednjih državah, je gorivo, za vse drugo, še zlasti za tehnične predmete pa je treba že precej bolje poznati razmere na trgu. Če gre za večji nakup so se trgovci pripravljeni pogajati za ceno.

V mestu je seveda poskrbljeno tudi za oddih ob jedači in pijači. Tradicionalna andorska kuhinja je dokaj preprosta. Zelo priljubljena je svinjina, na jedilniku so pogoste postrvi iz čistih okoliških rek in raznovrstne gobje jedi. Ne smete pozabiti tudi na sire, med katerimi je eden najbolj zanimivih "formatge de tupi", pikanten mladi sir z dodanim janeževim likerjem in česnom, ki ga pogosto ponujajo v majhnih lončenih posodah.