Zbogom, analogna televizija

Prosti čas | okt. '10

Za preklop na digitalno televizijo ste prav gotovo že slišali: prvega decembra naj bi izklopili analogne televizijske oddajnike in kdor se na digitalni preklop ne bo pravočasno pripravil, ne bo več mogel gledati televizije. O tem se sicer veliko govori in piše, a pogosto na preveč zapleten način, zaradi česar marsikdo misli, da bo moral kupiti nov televizor, čeprav to sploh ni res. Marsikdo tudi misli, da se moramo na digitalni preklop pripraviti vsi gledalci televizije, kar prav tako ni res. Poskusimo torej vse skupaj razložiti »po domače«.

Na digitalni preklop se morajo pripraviti samo tisti, ki imajo televizor priključen na klasično televizijsko anteno, bodisi majhno sobno ali tisto nekoliko večjo, ki je največkrat postavljena na strehi ali morda na balkonu in usmerjena proti najbližjemu televizijskemu oddajniku (denimo na Krvavcu, Kumu, Krimu …).

Če ste priključeni na televizijsko kabelsko omrežje ali imate internetno televizijo (Siol, Amis, T-2 …) in torej nimate svoje televizijske antene, vam ne bo treba storiti prav ničesar, saj boste lahko televizijski spored nemoteno spremljali še naprej. Če pa imate satelitsko anteno za spremljanje domačih programov (Pop TV, Kanal A …), ki ne oddajajo prek satelita, verjetno uporabljate navadno televizijsko anteno in se boste torej prav tako morali pripraviti na digitalni preklop.

In kako se pripravimo na digitalni preklop? Na srečo vseh, ki so s svojimi morda že malce starejšimi televizorji še čisto zadovoljni, televizorja ne bo treba zamenjati, ampak bo treba kupiti samo digitalni sprejemnik, napravico, ki jo priključimo na televizor in ga tako usposobimo za sprejem digitalne televizije. Zamenjati ne bo treba niti televizijske antene, saj boste lahko novi digitalni sprejemnik priključili kar na anteno, ki ste jo uporabljali doslej.

Digitalni sprejemnik

V prispevkih o digitalnem preklopu bralce pogosto strašijo s kraticami, kot so DVB-T, MPEG-4 in AAC. Na srečo se vam z njimi ni več treba posebej obremenjevati, kajti tako rekoč povsod, kjer prodajajo digitalne sprejemnike, vedo, kaj kupec potrebuje, in sprejemnika, ki pri nas ne bi deloval, praktično ne morete več kupiti.

Za radovedne (in najbolj previdne) pa naj na hitro razložimo, kaj pomenijo te kratice. DVB-T pomeni digitalno televizijo, ki jo oddajajo prizemni oddajniki. Poznamo namreč tudi digitalno satelitsko televizijo (DVB-S) in digitalno kabelsko televizijo (DVB-C). MPEG-4 označuje standard digitalne televizije, kakršnega ga uporabljamo pri nas. Poznamo namreč tudi starejši standard MPEG-2, ki ga uporabljajo v nekaterih drugih državah. AAC je oznaka za standard digitalnega zvoka in jo omenjajo zgolj zato, ker je bilo na začetku uvajanja digitalne televizije pri nas mogoče kupiti nekaj digitalnih sprejemnikov, ki tega standarda niso podpirali.

Da bi kupcem olajšali nakup, so pri nas uvedli nalepko Digi TV, s katero so označeni ustrezni digitalni sprejemniki in televizorji. Na žalost se večina proizvajalcev in uvoznikov ni odločila za testiranje, zaradi česar večina digitalnih sprejemnikov v trgovinah nima te oznake, čeprav povsem ustrezajo zahtevanim standardom. Pri Gorenju so se na primer odločili kar za svojo oznako Digi GO.

Kaj pa cene? Najcenejše digitalne sprejemnike dobite za približno 45 evrov, večina modelov stane od 50 do 70 evrov, nekaj pa je tudi dražjih. Nekateri sprejemniki podpirajo samo navadno televizijsko ločljivost, drugi pa tudi visoko. Slednje najlaže prepoznamo po vtičnici HDMI, ki omogoča priklop na ustrezno vtičnico plazemskega televizorja ali LCD televizorja. Za digitalni sprejemnik, ki nima vtičnice HDMI, se splača odločiti samo, če imate še klasičen televizor (s katodno cevjo), ki visoke ločljivosti tako ali tako ne podpira.

Skoraj vsi digitalni sprejemniki imajo tudi vtič USB in omogočajo predvajanje digitalnih fotografij in videa, shranjenega na ključku ali disku USB. Marsikateri digitalni sprejemnik zna na ključek USB tudi snemati in ga torej lahko uporabimo kot videorekorder. To je še posebej dobrodošlo, ker z dosedanjimi videorekorderji, ki ne podpirajo digitalne televizije, ne bo več možno snemati.

Omenimo še, da naj bi država tistim, ki so zaradi ogroženega socialnega položaja oproščeni plačila RTV prispevka, pri nakupu digitalnega sprejemnika pomagala, a za zdaj še ni znano, kako in v kakšni meri.

Lahko pa se seveda odločite tudi za nov televizor, LCD ali plazemski. V tem primeru se vam z nakupom in priključevanjem digitalnega sprejemnika ne bo treba ukvarjati, saj so že vgrajeni v večino novih televizorjev. Za vsak primer se pred nakupom vseeno prepričajte, ali ima televizor vgrajen digitalni sprejemnik DVB-T, ki podpira standard MPEG-4. Na to morate biti še zlasti pozorni, če kupujete v tujini.

Poznavalci pravijo, da se utegne digitalni preklop, uradno napovedan za 1. december, vsaj za nekaj mesecev zavleči, ker digitalni oddajniki do takrat še ne bodo pokrivali zahtevanih 95 odstotkov prebivalcev Slovenije. Kljub temu z nakupom digitalnega sprejemnika ne kaže po nepotrebnem odlašati. Digitalni signal namreč seže že do skoraj 90 odstotkov gospodinjstev in omogoča boljšo sliko in sprejem več televizijskih kanalov. Z digitalnim sprejemnikom, ki ustreza našim standardom, boste lahko spremljali tudi tuje programe, če ste seveda v dosegu hrvaških, avstrijskih, italijanskih ali madžarskih digitalnih oddajnikov.

Več informacij o digitalni televiziji lahko preberete na naslovih dvb-t.apek.si in www.digitv.si.