Kuhamo le zase

Dobro počutje | jan. '12

Če živimo sami, se lahko hitro zalotimo, da kuhamo enolične in dolgočasne jedi. Pa to ni prav. Tudi za enega je vredno pripraviti kaj slastnega in dan začeti s kraljevskim zajtrkom.

V teh letih so potrebe po posameznih hranilih zelo velike, vse manjše pa so potrebe po energiji. Pomanjkanje hranil, celo prava podhranjenost se kaj kmalu pokaže kot zdravstvena težava. Pogosto se pojavijo artritis (in druga vnetja okostja), zlomi, zvini, osteoporoza, težave s povrhnjico, uvelo mišičje, težave s spominom ipd. Vse te zdravstvene težave so resda v starosti vsakdanje in za številne ljudi povsem samoumevne, vendar jih lahko z zdravo, uravnoteženo in hranilno bogato hrano prestavimo na veliko kasnejši čas.

Maščoba je zdravilna začimba
Prehrana v zrelih letih bi morala biti odlična, uravnotežena, pestra, sezonska, z veliko svežega sadja, zelenjave, začimb in zelišč, ki v jedeh deloma nadomestijo kuhinjsko sol, z različnimi vrstami mesa, rib in stročnic. Beli kruh zamenjamo s polnovrednim, prečiščene žitne izdelke z neprečiščenimi in predvsem različnimi žitnimi živili. Količino maščob v jedeh zmanjšamo, saj so energetske potrebe manjše in presnova slabša. Zaradi kuhanja „kakor nekoč“ zlahka pridobivamo odvečne kilograme. Uporabljajmo le dobro posodo, ki omogoča kuho (skoraj) brez maščob, zdravju koristna hladno stiskana rastlinska olja pa dodajamo jedem na koncu, tik pred zaužitjem. Če kdaj, potem je v starosti čas, da spremenimo navado, da v ponev nalijemo olje in zatem prepražimo zelenjavo ali meso. Olje naj ne bo medij, ki preprečuje prijemanje hrane na dno posode, ampak naj bo „zdravilna začimba“, ki jo dodamo na koncu ali uporabimo v posebne namene. Če nimamo ustrezne posode, ki bi nam omogočala tak način kuhe, si jo nabavimo ali izberemo druge postopke (kuhanje v vodi, sopari ipd.). Sem in tja si za posebne jedi privoščimo dodatek svinjske masti, masla ali rastlinskega olja. Le kakšni bi bili žganci brez ocvirkov in masti in kakšen naj bo karameliziran korenček, če ne uporabimo malo masla? Ali pa hrustljavo zapečen krompirček brez nekaj žlic olja?

Diete le po pameti
Seveda mora biti prehrana v zrelih letih prilagojena vsakomur posebej, saj se starostniki, zlasti bolniki, različno odzivajo na stresno dogajanje v organizmu. Skladno z bolezenskimi znaki in njihovo intenzivnostjo prilagodimo jedilnik, da je še vedno raznovrsten in da preprečimo pomanjkanje določenih hranil zaradi izločanja živil. Prepogosto se namreč pripeti, da različne stroge diete povzročijo večje pomanjkanje hranil, če seveda nekaterih hranil, ki jih izločimo zaradi diete, ne nadomestimo z uživanjem drugih živil. Če zaradi srčno-žilnih obolenj izločamo maščobe vseh vrst, tvegamo, da bomo dobili artritis, saj ne bomo uživali dovolj maščobnih kislin omega 3 z mastnimi ribami in oreščki. V oreščkih je veliko magnezija in komur ga primanjkuje, ima slabšo mišično vzdržljivost in težave s kostmi. Pomanjkanje bora, ki ga sicer dobimo s stročnicami in različno zelenjavo, če je le pojemo dovolj, po ugotovitvah nekaterih raziskav upočasni delovanje možganov celo do te mere, da ljudje ne morejo rešiti niti najbolj preprostih nalog. Električna aktivnost v njihovih možganih se je zmanjšala, njihovi možgani so bili med raziskavo v stanju, v kakršnem so med spanjem.
Obstaja kar nekaj dobaviteljev že pripravljenih obrokov, ki jih doma le pogrejemo bodisi v mikrovalovni pečici ali v vodni kopeli, lahko pa jih enostavno preložimo v kozico in pogrejemo. Bolje nekaj kot nič. Za vse tiste, ki res nimajo volje do kuhe ali ne znajo kuhati, so taki obroki nenadomestljivi. Enako velja za obroke, ki nam jih pripeljejo na dom. Toda kuhanje v katerega vložimo tudi svoje misli, nam koristi v vseh pogledih; sicer postane obrok le kopica hranil, ki jih človek potrebuje, ne pa hrana za naše celice.

Koristni nasveti:
Skuhamo jed v večji količini, si pripravimo paketke za en obrok, jih čim hitreje ohladimo, nato zamrznemo ali vložimo. Na ta način si pripravimo enolončnice, mesne jedi, omake, močnate priloge. Primerne so manjše posodice, ki se dobro zapirajo, vrečke za zamrzovanje, ki jih zapremo z elastiko, sponko ali vakuumsko zapremo. Uporabimo lahko tudi posodice od skute, sladoleda, ipd.
Krompir skuhamo v olupku in shranimo v hladilniku. Postopoma ga porabljamo v juhah, enolončnicah, ponvah, itd. Ko krompir pogrejemo, spet postane prebavljiv.
Zgnetemo testo za pico (iz 400 g moke) in ga polovico shranimo v hladilnik za naslednji dan (počaka celo 3 dni). Najbolje se obnesejo dovolj velike plastične posodice, saj v njih testo počasi, a vseeno vidno vzhaja. Brez težav ga tudi zamrznemo. Ko ga potrebujemo, ga vzamemo iz zamrzovalnika že zjutraj, da se odtali, ogreje in malenkost vzhaja.
Pri slaščicah, ki jih pečemo v pečici, spečemo polovično količino (obstajajo tudi lični, manjši modelčki) ali del zamrznemo. Lahko pa na prijateljski klepet ob slaščici povabimo izbrano družbo. Druženje ohranja voljo do življenja in nas ohranja vitalne.
No, celega piščanca nima smisla speči le zase, razen če bi ga radi jedli ves teden. Posamezne kose pa že spečemo - tudi v pečici, ali pa si omislite namizno pečico, primerno za manjša gospodinjstva.
Paketi mesa v trgovinah so po navadi primerni za štiričlansko družino, zato jih nabavimo le tedaj, ko bomo skuhali jed na zalogo. Sicer je bolje, da meso kupimo pri mesarju v količini, ki ustreza našim potrebam.
V starosti ne pozabimo na pitje tekočine. Organizem potrebuje veliko vode, ki omogoča prenos hranil po telesu. Ne pomaga, da jemo odlično, če popijemo premalo vode, ki bi pester izbor hranil iz skrbno pripravljene hrane pripeljala do celic. Za normalne potrebe zadošča, če popijemo 8 kozarcev vode ali približno dva litra vode.
Enoličnost kuhanja premagamo z radovednostjo. V kuharskih knjigah, revijah, na medmrežju in v starih zvežčičih kar mrgoli zanimivih receptov. Kaj ko bi vsak dan poskusili novega? Bodimo izvirni, četudi le zase.