Akontacije letos ne bodo več potrebne
Z valorizacijskimi količniki pokojninski zavod preračunava plače iz posameznih let, ki se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove. Valorizacijske količnike namreč vsako leto v uradnem listu objavi minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom za finance. Valorizacijske količnike za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 sta letos ministra objavila 19. junija v Uradnem listu RS, št. 46. Tako bo ZPIZ šele zdaj lahko začel izdajati odločbe vsem, ki so se letos že upokojili, in tako nadomestil akontacije, ki so jih prejemali doslej.
Starostna in invalidska pokojnina se odmeri v določenem odstotku (katerega višina je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe) od pokojninske osnove. To osnovo izračuna pokojninski zavod z upoštevanjem povprečnih mesečnih plač, ki jih je zavarovanec prejel v posameznem koledarskem letu v predpisanem obdobju pred upokojitvijo. Za njen izračun pa se upoštevajo tudi zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je temeljilo na opravljanju določene samostojne dejavnosti.
Kaj je pokojninska osnova in kako se izračuna
Pokojninska osnova je povprečje plač in zavarovalnih osnov posameznega zavarovanca iz katerihkoli zaporednih 18 let zavarovanja. Za izračun se lahko upoštevajo povprečne mesečne plače in zavarovalne osnove od vključno 1. januarja 1970 dalje. Če so na voljo plače ali zavarovalne osnove iz celotnega obdobja, iz katerega se lahko upoštevajo za izračun, torej vse od leta 1970 dalje, je mogoče izračunati že petindvajset praviloma različnih pokojninskih osnov, saj so zaradi različne ravni plač in zavarovalnih osnov enaki zneski možni zgolj teoretično. Zavod mora vsakemu zavarovancu izračunati vse razpoložljive pokojninske osnove po uradni dolžnosti, pokojnino pa odmeriti od tiste, ki zagotavlja njeno najugodnejšo višino.
Za izračun pokojninske osnove se lahko upošteva le povprečna mesečna plača ali zavarovalna osnova iz koledarskega leta, v katerem je zavarovanec prejel plačo (ali nadomestilo plače) za najmanj šest mesecev zavarovanja ali pa so bili najmanj za tako dolgo obdobje plačani prispevki. Če plač ali zavarovalnih osnov za posamezno leto ni ali pa zavarovanje sploh ni obstajalo, se tako leto ali leta preskoči za izračun pokojninske osnove, a se zaradi tega se dolžina obdobja ne skrajša. Povprečne mesečne plače in zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati.
Medsebojna vrednostna primerljivost plač in zavarovalnih osnov
Spričo časovne oddaljenosti obdobij, iz katerih se za izračun pokojninskih osnov upoštevajo plače ali zavarovalne osnove, se v javnosti velikokrat zastavlja vprašanje, kako zagotoviti njihovo medsebojno vrednostno primerljivost. Prav to pa omogočajo valorizacijski količniki. Zakon namreč določa, da mora višina količnikov odsevati gibanja povprečnih plač in pokojnin v državi do konca koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Zato je treba te količnike vsako leto določiti na novo, kar je, kot že rečeno, pristojnost ministra za delo, ki pa mora pridobiti tudi soglasje ministra za finance.
Način izračuna valorizacijskih količnikov podrobno določa ZPIZ-1. S povečevanjem števila let, iz katerih se za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače ali zavarovalne osnove, se povečuje tudi število valorizacijskih količnikov. Osnova za določitev za posamezno leto veljavnega količnika, s katerim se preračuna plača ali zavarovalna osnova iz tega leta, je enotna. Določi se tako, da se povprečna plača, izplačana za oktober 1990, poveča za odstotke uskladitev pokojnin, opravljene od 1. januarja 1991 do konca koledarskega leta pred letom, v katerem bodo veljali količniki. Količnik se izračunana tako, da vsakokratno osnovo delimo s povprečnimi mesečnimi plačami na zaposlenega v državi iz koledarskih let, iz katerih se pri izračunu pokojninske osnove sicer upoštevajo plače ali zavarovalne osnove.
Ker sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja še vedno temelji na tako imenovanem neto sistemu, pokojninski zavod izračuna povprečno plačo na zaposlenega v državi za posamezno leto tako, da povprečno bruto plačo, ugotovljeno po uradnih statističnih podatkih, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov, veljavno za posamezno koledarsko leto. Tak preračun pa je potreben tudi za ugotovitev povprečne mesečne plače ali zavarovalne osnove posameznega zavarovanca, namenjene za izračun pokojninske osnove. Zadeva pa obdobje veljavnosti zdajšnjega bruto sistema, to je od leta 1991 dalje. Pred tem dosežene povprečne ali individualne plače ter zavarovalne osnove pa se upoštevajo v dejansko ugotovljenih neto zneskih.
Zato, ker novih valorizacijskih količnikov v začetku leta objektivno še ni mogoče določiti, lahko pokojninski zavod do njihove objave upokojenim izdaja le začasne odločbe. V njih odloči o začasni višini pokojnine. Te odločbe pa potem, ko so znani v tem letu veljavni valorizacijski količniki, po uradni dolžnosti nadomesti z novimi, dokončnimi odločbami. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je treba upoštevati pri izračunavanju pokojnin, uveljavljenih v letu 2012, je bil 16. junija 2012 objavljen v Uradnem listu RS, št. 46. Pravilnik zahteva uporabo naslednjih valorizacijskih količnikov:
Leto Količniki
1965 2780247,120
1966 2102055,772
1967 1903399,952
1968 1737305,874
1969 1508792,645
1970 1258789,212
1971 1054226,388
1972 895138,995
1973 772911,181
1974 615308,688
1975 491932,393
1976 425785,142
1977 357575,135
1978 293426,047
1979 234288,375
1980 197569,745
1981 151884,773
1982 120577,373
1983 94862,476
1984 62390,820
1985 31511,524
1986 14144,161
1987 6390,005
1988 2407,211
1989 146,725
1990 30,619
1991 16,703
1992 5,622
1993 3,749
1994 2,922
1995 2,458
1996 2,133
1997 1,909
1998 1,742
1999 1,589
2000 1,437
2001 1,283
2002 1,170
2003 1,088
2004 1,029
2005 0,982
2006 0,934
2007 0,866
2008 0,803
2009 0,777
2010 0,748
2011 0,732
Uporaba valorizacijskih količnikov za preračun plač in zavarovalnih osnov od leta 1966 do 1969 je izjemno redka. To pa velja tudi za valorizacijski količnik za leto 1965, ki ga je mogoče upoštevati le tedaj, ko se za izračun pokojninske osnove upošteva plača ali zavarovalna osnova iz leta 1966, v katerem je bil njen zavarovanec upravičen tudi do izplačila nadomestila plače zaradi bolezenske odsotnosti. V takem primeru se mu za čas, ko je prejemal to nadomestilo, upošteva plača ali zavarovalna osnova iz prejšnjega leta, to je iz leta 1965.
Po objavi valorizacijskih količnikov, veljavnih v letu 2012, so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izdajo odločb o dokončni višini pokojnin, ki gredo vsem na novo upokojenim v letošnjem letu. Pokojninski zavod jih je že vključil v računalniški program in po poprejšnjem preizkusu delovanja bo začel upravičencem pošiljati odločbe o dokončni odmeri pokojnin, saj jih nekateri že težko pričakujejo. Te odločbe bodo podlaga za obračun morebitne razlike med novim in začasnim zneskom pokojnine. Razlike pa ne bodo bistvene, pogojene pa bodo predvsem z možnostjo odmere pokojnine od nove pokojninske osnove, pri kateri je bila kot zadnja iz obdobja zaporednih osemnajstih najugodnejših let zavarovanja upoštevana povprečna mesečna plača ali zavarovalna osnova iz leta 2011.
