Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc julij 2012

Dobro je vedeti | jul. '12

Dedovanje moževega sina
Bralkin mož ima otroka iz prejšnjega zakona, v zdajšnjem zakonu pa ni skupnih otrok. Zakonca bi rada napisala oporoki tako, da bi po smrti enega od njiju drugi zakonec dedoval celoten delež hiše, možev sin pa bi dedoval šele po smrti obeh. Zanima ju, kako naj to naredita.
Bralka in njen mož lahko napišeta vsak svojo oporoko in v njej drug drugega določita kot edina dediča, vendar pa bo sin lahko uveljavljal pravico do nujnega deleža. Sin je namreč ne glede na vsebino oporoke upravičen do nujnega deleža. To pomeni, da bo lahko po smrti svojega očeta, to je moža naše bralke, zahteval, da se mu ta nujni delež prizna ne glede na siceršnjo oporočno voljo očeta. Ker bi bila dediča dva (bralka kot žena in sin) je nujni delež polovico zakonitega, to je četrtina zapuščine. Ker je mož lastnik skupne hiše do polovice, to pomeni, da je sin kot nujni dedič upravičen do idealnega deleža ene osmine hiše.
V oporoki ni dopustno določiti dediča dediču, kar pomeni, da bralkin mož ne more določiti, da bo po njegovi smrti njegovo polovico hiše dedovala bralka, po njeni smrti pa njegov sin. Določi lahko le dediče za svojo zapuščino, ne pa tudi nadaljnje usode te zapuščine. Ker bralka ni mati moževega sina, sin ne bo dedoval po njej, razen če ne bo napisala oporoke v njegovo korist. Pri premoženju, ki bi ga bralka dobila v zapuščinskem postopku od moža, tako možev sin nima več nobenih upravičenj.
Bralka piše, da želi, da po njeni smrti po njej deduje njen mož. Če bo mož v času njene smrti že pokojen in ne bo imela v oporoki napisanega drugega dediča, bodo po njej dedovali njeni bratje in sestre ali nečaki, če so bratje in sestre že pokojni. Ne bo pa po njej dedoval sin njenega moža, razen če ne bo tako določila v svoji oporoki.
Ena od možnosti je, da bralkin mož napiše kot dedinjo bralko, ta pa v svoji oporoki določi, da po njej deduje njen mož, če pa bo mož umrl pred njo, pa njegov sin. Vendar pa je to stvar precejšnjega zaupanja med vsemi vpletenimi, saj se lahko bralka kadarkoli premisli in oporoko spremeni, tako da možev sin nima zanesljivega zagotovila, da bo res dedoval po bralki. Če namreč ne bo uveljavljal nujnega deleža po svojem očetu in kasneje ne bo oporočni dedič po bralki, ne bo dobil iz zapuščine ničesar.

Izročitev lastniškega deleža
Bralka ima samo enega sina in rada bi mu takoj izročila lastniški delež hiše. Zanima jo, kako naj to naredi.
Bralka lahko s sinom sklene bodisi darilno bodisi izročilno pogodbo. Pogodbo ji bo pripravil notar. V konkretnem primeru ni večjih razlik, saj je edini sin po pisanju naše bralke tudi edini dedič. Če pa ne bi bil edini dedič, je med pogodbama bistvena razlika v tem, da se darilo lahko všteje v zapuščino, tisto kar je predmet izročilne pogodbe, pa ne. Bralki svetujem, da najprej pokliče notarja, ki ji bo tudi natančno povedal, kaj potrebuje za sestavo pogodbe, in bo določil termin za podpis pogodbe. Pogodbo morata podpisati tako bralka kot njen sin.
Smiselno pa bi bilo, da bi bralka tudi razmislila, ali ne bi v pogodbo vključila obveznosti preužitka, se pravi pravice, da hišo uporablja še naprej. Če tega ni v pogodbi in to ni vpisano v zemljiško knjigo, se namreč lahko zgodi, da bo imela težave z bivanjem v hiši.

Razveljavitev darilne pogodbe
Bralka in njen mož sta sinu in snahi z darilno pogodbo dala stanovanje. Sin in snaha pa sta se ločila in nekdanja snaha se je iz stanovanja izselila, je pa še vedno solastnica. Bralko zanima, ali lahko razveljavi darilno pogodbo, s katero je nekdanja snaha postala solastnica stanovanja?
Darilne pogodb ni mogoče razveljaviti zgolj zaradi tega, ker je prišlo do ločitve. Darilno pogodbo je mogoče preklicati, če se darovalec po sklenitvi pogodbe znajde v razmerah, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo tudi zaradi velike nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu vede tako, da po temeljnih moralnih načelih ne bi bilo pravično, da bi obdržal prejeto.
Kot že rečeno, sama ločitev od sina še ni zadosten razlog. Darilno pogodbo je mogoče preklicati, če obstajajo prej navedeni razlogi, se pravi, da bralka bodisi nima sredstev za preživljanje bodisi se nekdanja snaha do nje vede tako zelo nehvaležno, da s tem krši temeljna moralna načela.