Vaš svetovalec Dušan Bavec, univ. dipl. prav. julij 2012
Nadomestilo in dodatni zaslužek
Bralec na zavodu za zaposlovanje dobiva denarno nadomestilo in ga zanima, ali bi lahko zavoljo dodatnih zaslužkov izgubil to pravico! Včasih namreč pri nekdanjem delodajalcu opravi manjše delo po podjemni pogodbi, kdaj pa kdaj pa tudi prek avtorske pogodbe kako strokovno predavanje.
Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v skladu s 67. členom zakona o urejanju trga dela (ZUTD), če opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov presega 200 evrov na mesec.
Denarno nadomestilo se zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega 200 evrov (po plačilu davkov in obveznih prispevkov). Kot dohodek iz dela šteje vsak dohodek iz kateregakoli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vštevši storitev in ustvarjanje ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela šteje tudi dohodek za opravljena dela prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.
Če že ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstaja podlaga za izplačilo dohodka iz dela, je zavarovanec dolžan o tem obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku te pravice. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Denarno nadomestilo se mu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, ali v naslednjem mesecu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec. Pri zadnjem obroku denarnega nadomestila pa se znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo.
Zakon določa, da zavarovancu, ki opusti opisano dolžnost obveščanja zavoda, preneha pravica do denarnega nadomestila, mora pa tudi vrniti neupravičeno prejete zneske. Praksa je pokazala, da se nekateri referenti zavoda za zaposlovanje te zakonske določbe držijo še bolj kot dobesedno, saj je znanih kar nekaj primerov, ko so zaradi spregleda te obvestilne dolžnosti zahtevali vračilo vseh že izplačanih zneskov denarnega nadomestila, in to celo tedaj, ko so bili dodatni prejemki bistveno manjši od 200 evrov in naj načeloma ne bi vplivali na pravico do denarnega nadomestila.
Zato predlagam, da prejemniki denarnega nadomestila obveščajo zavod o kakršnemkoli dodatnem zaslužku. Zakonodajalec pa bi moral to nelogično zakonsko ureditev spremeniti ob prvi noveli zakona, če že ni mogoče pričakovati, da bi vsi referenti ustrezno razlagali zakon.
