Vztrajno povečevanje števila novih starostnih upokojencev
Nadaljevanje neugodnih gospodarskih in javno-finančnih razmer ter s tem povezane težave na trgu delovne sile, izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brezposelnih, ki so bili dotlej upravičeni do denarnega nadomestila ali do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bojazen pred strožjimi pogoji za upokojitev, uveljavitev zakonodaje, ki ima za posledico prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem, ko so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, pa tudi starostna struktura prebivalstva so glavni razlogi za naglo rast števila prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja.
Ob tem pa se zmanjšuje število zavarovancev, ki zagotavljajo večinski del potrebnih sredstev za uresničevanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za njegovo nemoteno uresničevanje v dosedanjem obsegu bo zato moral več sredstev prispevati državni proračun. Veljavni zakon zahteva namreč ravnovesje med odhodki in prihodki pokojninskega zavoda in če so odhodki višji, mora razliko kriti državni proračun.
Več kot 400 tisoč upokojencev
Po šestih mesecih letošnjega leta je število starostnih upokojencev iz obveznega zavarovanja prvič preseglo število 400.000, saj je zavod izplačal starostno pokojnino 400.034 prejemnikom. V primerjavi z decembrom prejšnjega leta se je število teh upokojencev povečalo za 6.794 ali za 1,7 odstotka. V enakem obdobju leto poprej se je to število zvišalo za 2,3 odstotka, v letu 2010 pa za 1,8 odstotka. Število zahtevkov za starostno pokojnino je začelo v letošnjem letu nekoliko bolj naraščati po sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ. Maja je tako zavod prejel 2.337 zahtevkov za starostno upokojitev (aprila 1.632), junija 2.426, julija pa že 2.615.
Število invalidskih in družinskih pokojnin se zmanjšuje, povečuje pa se število vdovskih. Zavod je junija letos izplačal 583.776 pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To je 7.046 pokojnin več ali za 1,2 odstotka več kot decembra lani. Večina teh izplačil zadeva starostne pokojnine (68,5 odstotka), sledijo invalidske (15,3 odstotka), družinske (9 odstotkov) in vdovske pokojnine (7,2 odstotka). Medtem ko se je število invalidskih in družinskih pokojnin v primerjavi z lanskim decembrom zmanjšalo, prvih za 488, drugih pa za 932, se je povečalo število vdovskih pokojnin, in to za 1.672 pokojnin ali za 4,1 odstotka.
Na upokojenca le še 1,48 zavarovanca. Statistični podatki o številu zavarovancev v juniju še niso bili na voljo. Maja jih je bilo 864.051, kar je bilo v primerjavi z lanskim decembrom sicer za 0,2 odstotka več. Vendar pa se njihovo povprečno število že četrto leto zapored zmanjšuje. Ker pa se povečuje število prejemnikov pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se razmerja med njimi slabšajo. Upoštevaje število izplačanih pokojnin v maju je bilo razmerje 1 : 1,48. Lani je bilo to razmerje še 1 : 1,53.
Nižji so prihodki pa tudi odhodki zavoda
Finančni načrt zavoda za letošnje leto, sprejet decembra lani, predvideva izravnane prihodke in odhodke v višini 4.958,4 milijona evrov. Ob polletju so bili prihodki doseženi v višini 47,9 odstotka načrtovanih (2.376 milijonov evrov), enak pa je bil delež odhodkov (2.374,6 milijona evrov). Delež davkov in prispevkov med prihodki je dosegel 72,3 odstotka vseh zbranih sredstev, državni proračun je prispeval 27,1 odstotka, 0,6 odstotka pa so predstavljali drugi prihodki. V primerjavi z enakim obdobjem leta poprej so razmere nekoliko ugodnejše. Letošnji prihodki so nižji za 6,2 odstotka, odhodki pa za 6,1 odstotka. Delež davkov in prispevkov med prihodki je v enakem obdobju lani dosegel 65,9 odstotka, proračun pa je moral prispevati 33,5 odstotka prihodkov, drugi prihodki pa so bili doseženi v enakem deležu. Letošnji finančni načrt razumljivo ne vključuje učinkov zakona o uravnoteženju javnih financ, prav tako tudi ne nekaterih drugih spremenjenih izhodišč, pomembnih za ta dokument. Novim razmeram bo prilagojen v jeseni, zato bodo zagotovo nekoliko drugačna zdajšnja razmerja.
