Uskladitev pokojnin po ZUJF z odločbo
Prejemniki pokojnin, ki jih je moral pokojninski zavod junija uskladiti po zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) tako, da jih je zmanjšal za zakonsko predpisani znesek, ustrezen delu ali celotnemu znesku, zagotovljenem iz dražavnega proračuna, so o tem prejeli posebno obvestilo. To pa po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ni dovolj. Zato je ZPIZ vsem izdal še ugotovitvene odločbe.
V obrazložitvi sklepa, ki ga je ustavno sodišče sprejelo v postopku za preizkus ustavne pritožbe 12. julija 2012 (objavljen je v Uradnem listu RS, št. 55 z dne 20. julija 2012), je namreč zapisalo, da »mora pristojni organ ob ustavno skladni razlagi ZUJF na njegovi podlagi določiti višino pokojnine z upravno odločbo, čeprav ZUJF izdaje nove odločbe izrecno ne določa ali navedeno spremembo imenuje »usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov«. Zavod bo navedeno mnenje spoštoval in tem prejemnikom teh pokojnin vročil tudi ugotovitvene odločbe o uskladitvi pokojnin.
ZUJF ne določa formalnega načina izvedbe uskladitve pokojnin, ki jo zahteva. Pokojninski zavod jo je zato lahko obravnaval le tako kot druge uskladitve, opravljene v minulih obdobjih po sistemskih zakonih ali drugih predpisih. Tako pa jo je razlagal tudi predlagatelj navedenega zakona. Dosedanje uskladitve so imele za posledico spremembo višine pokojnin, priznane s pravnomočno odločbo. Posebej pa je treba opozoriti, da se pokojnine niso vedno spreminjale le navzgor, temveč (kot uskladitev po ZUJF) tudi navzdol. Sprememb, nastalih zaradi opravljenih uskladitev, pokojninski zavod doslej nikoli ni izkazoval z odločbami. Uskladitev namreč nikoli doslej ni veljala za spremembo, ki bi imela za posledico spremembo razmerij, določenih s pravnomočno odločbo o priznanju in odmeri pokojnine. Zato so bile doslej spremembe vidne (in tako bo tudi v prihodnje) le iz obvestila o nakazilu pokojnine.
Za posebno obvestilo se je pri uskladitvi pokojnin po ZUJF zavod odločil zato, da bili bili prejemniki teh pokojnin bolje seznanjeni z razlogi za uskladitev in podlagami zanjo ter z višino znižanja pokojnine. Večina teh prejemnikov namreč ob pridobitvi pravice do pokojnine sploh ni bila seznanjena s tem, da mora potrebna sredstva za njihovo izplačilo zagotavljati državni proračun. Iz odločb o priznanju pravice do pokojnine so bile v večini primerov vidne le zakonske podlage za priznanje in odmero višine pokojnine. Dejstva, da gre za pokojnino, ki je ugodnejša od pokojnine po splošnih predpisih, ali pa za slednjo sploh niso izpolnjeni pogoji, ter razlika med njima pa odločba ni navajala. To za dodeljeno pravico doslej sploh ni bilo pomembno. Izjema so bile le pokojnine, priznane po zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Te pokojnine temeljijo na odločbah, ki jih ni izdal pokojninski zavod, temveč vlada. V tem primeru so vidne razlike med pokojnino po posebnih predpisih in pokojnino po splošnih predpisih.
Doslej je vprašanje financiranja ugodnejših pravic sodilo med notranja razmerja med zavodom in državo, ki je zagotavljala ugodnejše od splošnih pogojev za pridobitev in odmero pokojnine. Način določanja medsebojnih obveznosti pa so določali posebni predpisi. V času nekdanje zvezne države so se obveznosti delile na obveznosti zveznega in republiškega proračuna, odvisno pač od tega, ali so bile podlage za razliko v pokojnini določene v zveznem ali v republiškem zakonu. Z osamosvojitvijo so se te obveznosti poenotile v obveznosti proračuna Republike Slovenije, zdaj pa so urejene v zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavod bo prejemnikom pokojnin, usklajenih po določbah ZUJF, izdal ugotovitveno odločbo, iz katere bo vidna nova višina pokojnine po opravljeni uskladitvi. S tem pa ne bo posegel v pravnomočno odločbo o njenem priznanju. Ta odločba je v večini primerov določala le znesek pokojnine ob njenem priznanju, ne pa tudi razmerij, pomembnih za delitev sredstev ob njenem izplačilu. Ugotavljanje teh razmerij bi pomenilo povsem na novo odločati o pravici, za kar pa ni podlage ne v ZUJF ne v sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Znesek pokojnine, priznan ob odmeri, se je skozi obdobja njenega izplačevanja spreminjal na podlagi uskladitev, razmerja pri njenem financiranju pa skladno s predpisi, ki so jih v tem času urejali. Razmerja, veljavna v mesecu pred izvedbo uskladitve (maj 2012), so po ZUJF podlaga zanjo. Ta razmerja bodo vidna iz ugotovitvenih odločb (izhajajo pa tudi že iz poslanih obvestil). Ugotovitvene odločbe bo zavod poslal tudi prejemnikom izjemnih pokojnin, čeprav o njihovem priznanju in odmeri ni odločal, saj ustavno sodišče v že omenjenem sklepu ni predvidelo drugačne možnosti. Zoper kasneje izdane odločbe se bodo prejemniki lahko pritožili v predpisanem roku. Ugovori zoper posredovana obvestila o opravljeni uskladitvi po ZUJF, ki so jih številni prejemniki poslani pokojninskemu zavodu, pa bodo obravnavani kot pritožbe zoper naknadno izdane ugotovitvene odločbe, zato novih pritožb ni treba vlagati. Če pa upravičenec meni, da bi bilo treba dopolniti že vloženi ugovor, pa to lahko stori tudi kasneje.
Uskladitev pokojnin, ki jo zahteva ZUJF, in mnenje Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki jo ne šteje za siceršnjo uskladitev, temveč kot »oblastno dejanje nosilca javnega pooblastila, s katerim se odloča o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, zato mora biti o njem odločeno v predpisanem postopku z upravno odločbo«, postavljata pod vprašaj dosedanji način priznavanja in odmere pokojnin pod ugodnejšimi pogoji. Zavod bo moral zelo verjetno upoštevati dosedanja notranja razmerja pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev za izplačilo pokojnin med nosilcem in izvajalcem obveznega zavarovanja in državo tudi pri izdaji novih odločb o priznanju pravice do pokojnine novim upokojencem, iz katere bodo morala biti v celoti vidna ta razmerja. Določbe ZUJF veljajo namreč tudi za prihodnje prejemnike pokojnin, ki se glede na zakonske pogoje, pod katerimi so bile priznane in odmerjene, razlikujejo od pokojnin, do katerih bi bili upravičeni po sistemskem zakonu.
