Številni odzivi na znižanje pokojnin nekaterim skupinam upokojencev

Dobro je vedeti | sep. '12

Varčevalni ukrepi vlade pri upokojencih, ki izhajajo iz 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), o katerih smo pisali v junijski številki, so naleteli na burne reakcije prizadetih, pa tudi strokovne in širše javnosti.

Na tisoče državljanov, ki so prejeli znižane pokojnine, se je za pomoč in nasvet kaj storiti bran svojih pravic, obrnilo na ZDUS in druge nevladne organizacije. Mnogi so si in si še vedno zastavljajo vprašanje, kako se je to lahko zgodilo v državi, katere ustava v prvem členu določa, da je Republika Slovenija demokratična država, poslanci pa predstavniki vsega ljudstva. Naj ob tem spomnim, da je bil zakon sprejet po hitrem postopku, kar kaže, da ljudstvo ni imelo možnosti izpovedati svojega mnenja pri oblikovanju rešitev, ki temeljito posegajo v socialno varnost določene skupine državljanov in v pravno državo.

Najpomembnejše pripombe strokovne javnosti
Pokojninska reforma (ZPIZ-2) na referendumu junija 2011 ni dobila soglasja državljanov Slovenije. Referendumska odločitev je bila razglašena na seji državnega zbora 12. julija 2011. V skladu z 90. členom ustave in z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (25. člen) je bil državni zbor dolžan eno leto spoštovati izid zakonodajnega referenduma in se je torej enoletni suspenzivni rok iztekel 12. julija 2012, kar pomeni, da do tega datuma ni bilo mogoče posegati ali kakorkoli spreminjati zakona v vseh tistih določbah, ki so bile obravnavane v zakonu, o katerem se je odločalo na referendumu. ZUJF (143. člen) pa je bil sprejet v maju in v Uradnem listu objavljen še isti mesec (30. maj 2012). ZPIZ-2 je namreč med drugim drugače uredil sistem usklajevanja pokojnin kot ZPIZ-1, ki velja še zdaj. Po ZPIZ-1 se pokojnine usklajujejo z rastjo plač, po ZPIZ-2 pa naj bi se usklajevale po novi formuli - po rasti plač in življenjskih stroškov. 143. člen ZUJF je tudi vsebinsko bistveno posegel v uskladitev pokojnin, zato so si in si še vedno mnogi zastavljamo vprašanje, kako je lahko prišlo do kršitve tako pomembnega ustavnega načela, predvsem pa, kako je mogoče, da je najvišje zakonodajno telo kršilo načelo, da je Slovenija pravna država. Politika nenehno poudarja, da si moramo vsi prizadevati za krepitev pravne države, zdaj pa kaže, da so nekateri padli na tem izpitu.
Prizadeti upokojenci in številni strokovnjaki so bili ogorčeni tudi zaradi tega, ker so bile pokojnine znižane neposredno na podlagi določbe 143. člena ZUJF, ne da bi bila skladno z veljavno pravno ureditvijo izdana odločba o znižanju. Res je, da ZPIZ kot uresničevalec sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja doslej ob uskladitvah ni izdajal odločb. Toda v tem primeru dejansko ne gre za uskladitev, kot to sicer izhaja iz besedila zakona, temveč za znižanje pokojnine posameznim skupinam upokojencev. Kot smo prebrali iz medijev, so nekateri politiki izjavljali, da je pri sprejemanju te določbe prišlo do napak in da bodo tudi popravljene.
Žal pa ustavno sodišče ni sprejelo pobude prizadetega državljana za presojo skladnosti določbe 143. člena z Ustavo RS, ker je presodilo, da prizadeti ni izkazal pravnega interesa. Seveda se je ob tem mnogim, še zlasti pravnim strokovnjakom zastavilo vprašanje, ali prizadeti res ni izkazal pravnega interesa, ko pa je ne le na podlagi obvestila ZPIZ, temveč tudi neposredno v svojem žepu občutil znižanje pokojnine. Ustavno sodišče pa je zavzelo tudi stališče, da do znižanja pokojnin ne more priti neposredno na podlagi zakona, temveč le na podlagi upravne odločbe, ki jo mora izdati ZPIZ, čeprav ZUJF tega izrecno ne zahteva. Dopis ZPIZ, ki so ga prejeli prizadeti posamezniki, namreč ni posamičen pravni akt. Upamo lahko, da bo zakonodajalec, če ne bo to že prej storilo ustavno sodišče, sprejel odločitev, ki bo v skladu z ustavnimi načeli, na katere opozarja prizadeta javnost. Ali bo res potrebno, da bodo tisoči potem, ko bodo prejeli odločbe ZPIZ o znižanju svojih pokojnin, izkoristili vsa pravna sredstva v upravnem postopku in sodnem varstvu, preden bodo lahko vložili pobudo na ustavno sodišče? Ali se predlagatelj zakona in zakonodajalec zavedata, da s takimi rešitvami bistveno povečujeta delo pravosodnih institucij, zlasti sodišč, namesto da bi sprejemala take rešitve, ki bi zagotavljale njihovo učinkovitost?

Nemoč posameznikov
Ker prizadeti upokojenci s svojimi pobudami pred ustavnim sodišče niso bili uspešni, so se zanje zavzeli ZDUS in nekatere druge organizacije upokojencev - Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza upokojenih delavcev MNZ, ki pa v skladu z veljavno pravno ureditvijo, ne morejo same vložiti zahteve za oceno ustavnosti. Zato so dali pobudo varuhinji človekovih pravic, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti 143. člena ZUJF. V svoji pobudi so omenjene organizacije opozorile, da gre za:
ustavno sporen način sprejemanja ZUJF,
- kršitev načela o jasnosti in določnosti predpisov,
- kršitev ustavnega načela o vezanosti državnega zbora na referendumsko odločitev,
- kršitev pravice do socialne varnosti in pravice do pokojnine iz 50. člena ustave,
- kršitev enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije iz 14. člena ustave,
- kršitev človekovega dostojanstva,
- kršitev temeljne ustavne listine,
- kršitev načela zaupanja v pravo in kršitev pričakovanih pravic in
- kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen ustave) in načela o pravnomočnosti odločb (158. člen ustave).
Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije je pobudo omenjenih upokojenskih organizacij sprejela in vložila zahtevo za oceno ustavnosti 143. člena ZUJF.
Bodimo optimisti in upajmo, da bodo pristojni organi navedeno problematiko kmalu rešili v zadovoljstvo prizadetih upokojencev in vseh drugih državljanov, ki si želijo živeti v pravni in socialni državi.