Vaša svetovalka Milena Paulini september 2012

Dobro je vedeti | sep. '12

Določitev skupnega odstotka telesne okvare
Bralka A. P. iz Žalca je pred leti dobila odločbo o zavrnitvi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ker je bila le 30-odstotna. V letošnjem letu pa je invalidska komisija ocenila, da ima poleg že ugotovljene še novo, 40-odstotno telesno okvaro zaradi bolezni. Prejela je odločbo o priznani pravici do invalidnine za 50-odstotno telesno okvaro, zato jo zanima, ali ji je pravilno priznana invalidnina, saj ima dve telesni okvari, ki skupaj dosegata 70-odstotno okvaro.

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če je njegova telesna okvara najmanj 30-odstotna, in to ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če pa je telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe mimo dela, pridobi pravico do invalidnine, če znaša telesna okvara najmanj 50 odstotkov in če je ob nastanku telesne okvare dopolnil ustrezno pokojninsko dobo ali pa je uživalec starostne ali invalidske pokojnine.
Sporazum o seznamu telesnih okvar med drugim tudi določa, da se v primeru, ko gre za dve ali več telesnih okvar, določi skupen odstotek telesne okvare tako, da se najvišji odstotek posamezne okvare poveča:
za 20 odstotkov za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki dosega 50 odstotkov ali več,
za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki dosega 40 ali 30 odstotkov.
Ker je bralka že imela priznano 30-odstotno telesno okvaro zaradi posledic bolezni, za katero pa ni pridobila pravice do invalidnine, je z nastankom nove, 40-odstotne telesne okvare zaradi posledic bolezni nastala pravna podlaga za pridobitev pravice do invalidnine. Pravica do invalidnine za skupno 50-odstotno telesno okvaro je bralki priznana pravilno, saj se k odstotku višje telesne okvare prišteje 10 odstotkov za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki dosega 40 ali 30 odstotkov (40% + 10% = 50%). Odstotki telesnih okvar se namreč ne seštevajo, temveč se, kot je bilo že omenjeno, najvišji odstotek telesne okvare poveča za 20 ali za 10 odstotkov glede na novougotovljeno telesno okvaro.

Delna invalidska pokojnina
Bralec M. Z. iz Krškega piše, da je njegova žena od leta 1993 dalje invalid II. kategorije in da dela s polovičnim delovnim časom. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je bila leta 2007 vnovič na invalidski komisiji in nato premeščena na drugo delo. Temu je tudi sledila odločba o novem znesku nadomestila, ki pa je kar precej nižje od prejšnjega. Poleg tega mora od invalidske pokojnine plačevati še davek, čeprav je bil že plačan na podlagi izračunanih 17 letnih zaporednih plač. Zanima ga, ali se njegovi ženi pravilno izplačuje delna invalidska pokojnina.
Bralčeva žena je pridobila status invalida že leta 1993 in na tej podlagi tudi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal od 1. 4. 1992 dalje. Dejstvo je, da so zdajšnja nadomestila iz invalidskega zavarovanja v primerjavi s priznanimi nadomestili po prejšnjih zakonih manj ugodna, saj so odmerjena v določenem odstotku od invalidske pokojnine in ne več v odstotku od pokojninske osnove, (ki je vedno višja). Zdaj veljavni zakon pa je v prehodni določbi zagotovil, da uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po prejšnjih predpisih, tudi po 1.1.2003 ohranijo te pravice v nespremenjenem obsegu. Določil pa je tudi, da ti uživalci pridobijo pravice po novem zakonu le, če se jim poslabša že ugotovljena invalidnost ali če nastane nova.
Ker je bilo pri bralčevi ženi ugotovljeno, da lahko opravlja le drugo ustrezno delo s krajšim delovnim časom, je prišlo do nastanka nove invalidnosti in s tem do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja po veljavnem zakonu. Veljavni zakon pa drugače določa odmero pravic iz invalidskega zavarovanja in so pravice odmerjene v nižjih zneskih v primerjavi z odmerjenimi pravicami iz invalidskega zavarovanja po prejšnji zakonodaji. Delna invalidska pokojnina se ji je namreč odmerila od invalidske pokojnine, izračunane na podlagi najugodnejšega 17-letnega povprečja valoriziranih plač, prejetih po 1.1.1970. Kljub taki odmeri in nazivu dajatve - delna invalidska pokojnina – pa bralčeva žena prejema kratkoročno denarno dajatev iz invalidskega zavarovanja, ki se ji izplačuje v času delovnega razmerja. Po prejšnjem zakonu se je taka dajatev imenovala nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom, zdaj pa je to delna invalidska pokojnina. Ne gre torej za pravico do pokojnine kot dolgoročno dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo zavarovanec pridobi z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo (starostna pokojnina) ter v primeru invalidnosti I. kategorije (invalidska pokojnina) ali v primeru smrti zakonca (vdovska pokojnina).
Obdavčitve posameznih prejemkov ureja zakon o dohodnini, ki določa, da se od vsakega denarnega prejemka plačuje davek, razen v primeru, ko zakon to drugače določa. Ker zakon ne določa, da se od delne invalidske pokojnine ne plačuje davek, mora izplačevalec (ZPIZ) obračunati davek po zakonu o dohodnini.