Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc september 2012

Dobro je vedeti | sep. '12

Preklic darila
Ko je bila bralka še mladoletna, je skupaj z bratom in sestro po starših podedovala hišo z nekaj zemlje. Pred kakšnimi tridesetimi leti so se dogovorili, da bosta bralka in njena sestra podarili bratu svoje idealne deleže na hiši, on pa jima bo v zameno za to skozi leta izročil nekaj denarja. Brat svoje obljube ni v celoti izpolnil in se izogiba stikom s sestrama. Bralko zato zanima, ali lahko darilo prekliče.
Bralka je z bratom sklenila le navidezno darilno pogodbo, saj sta bila v resnici dogovorjena, da ji bo brat plačal za prenos lastninske pravice na hiši. Pogodba je tako v resnici kupoprodajna pogodba in ne darilna. Brat je bil dolžan izpolniti svojo obveznost plačila kupnine v rokih in v višini, kot sta bila dogovorjena. Ker je to obveznost izpolnil le deloma, bi morala bralka že takrat na sodišču zahtevati, da jo brat izpolni. Tega pa bralka zdaj ne more več zahtevati, saj je zahtevek že zastaral. Brata torej ni več mogoče prisiliti, da izpolni svoje obveznosti.
Bralka darilne pogodbe ne more preklicati, ker v resnici ne gre zanjo, pač pa za prodajno pogodbo, in ker tudi niso izpolnjeni pogoji za preklic. Darilno pogodbo je mogoče preklicati le v primeru, da darovalec po tem, ko je dal darilo, zaide v tako premoženjsko stisko, da je ogroženo njegovo preživljanje, ali pa v primeru hude nehvaležnosti obdarjenca. Preklic je dopusten tudi tedaj, ko darovalec po tem, ko je dal darilo, dobi otroke, prej pa jih ni imel. Prav tako je tudi že zdavnaj potekel rok za preklic, saj zakon določa, da je darilo mogoče preklicati v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic.

Dediščina dveh hčera
Bralka ima stanovanje in vikend. Na vikend bi se rad preselil eden od vnukov, kar bi bralka rada uredila tako, da bi po njeni smrti ena od hčera dobila vikend, druga pa stanovanje.
Bralka lahko naredi oporoko, v kateri eni od hčera zapusti vikend, drugi pa stanovanje. Tako lahko naredi, čeprav je vikend po oceni bralke vreden le približno 60 odstotkov vrednosti stanovanja, saj lahko v oporoki razpolaga s svojim premoženjem, dokler s tem ne prizadene nujnega deleža ene od dedinj. Nujni delež znaša v primeru, da sta dediča dva, četrtino vrednosti zapuščine (polovico do zakonitega deleža, ki v tem primeru znaša eno polovico premoženja). Če bo bralka zadevo uredila na tak način, bo nato morala hči, ki bo dobila vikend, urediti razmerje s svojim sinom, ki želi živeti v vikendu, ter s preostalimi otroki.
Druga možnost je, da bralka skupaj s svojima hčerama in vnukom sklene pogodbo, s katero se bodo dogovorili, da se vikend izroči vnuku, hči, ki je mama temu vnuku, pa se odpove dedovanju stanovanja, druga hči pa dobi stanovanje. Pri tem ni potrebno, da druga hči že zdaj postana lastnica stanovanja, pač pa je to lahko tudi predmet dedovanja, saj druga hči zaradi odpovedi ne bo dedovala.
Tretja možnost je, da izročitev vikenda kombinirajo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer se lahko k preživljanju zaveže bodisi vnuk bodisi druga hči v zameno za stanovanje.
Možnosti je še več, tako da bi bilo smiselno, da se bralka s svojima hčerama in vnukom dogovori, kaj je za vse najbolj sprejemljivo. Če bodo sklepali izročilno pogodbo, pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali pa se bo ena od hčera odpovedala dedovanju, mora biti  pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Služnostna pot
Bralkini predniki so vsaj sto let uporabljali pot, ki vodi mimo sosedove hiše do njihove njive. Pot se je z leti utrjevala in širila. Pred leti pa je bila prodana hiša, mimo katere je speljana pot, novi lastnik pa se je zdaj odločil, da jo bo zaprl.
Služnost poti je priposestvovana po preteku desetih let, če se lastnik zemljišča tej uporabi ne upre, pa za uporabo ve in uporaba poti ni bila dogovorjena do preklica. Dejstvo, da se je pot v vmesnem času utrjevala in se je obseg služnosti s hoje razširil na vožnjo z vsemi prevoznimi sredstvi, ne vpliva na bralkino pravico, saj je do razširitve prišlo že pred več kot desetimi leti, pri čemer pa tedaj sosed razširitvi ni nasprotoval, celo dopuščal jo je.
Sosed glede na priposestvovanje ne sme zapreti poti, četudi služnost poti ni vpisana v zemljiško knjigo. Ker je pot po bralkinem opisu dobro vidna in utrjena, je novi sosed hišo kupil z vedenjem, da mimo hiše vodi pot, to pa pomeni, da poti zdaj ne more zapreti.
Če pa bo sosed zaprl pot, mora bralka v roku 30 dni vložiti tožbo zaradi motenja posesti in z njo zahtevati od sodišča, da naloži sosedu, naj pot spet odpre. Toži lahko tudi kasneje, vendar bo v tem primeru pravda bolj zahtevna in dolgotrajna, saj bo najprej morala dokazati, da je služnost priposestvovala, šele nato pa bo sodišče odredilo sosedu, da pot spet odpre. Če tožbe ne bo vložila v roku treh let in v tem roku tudi ne bo uporabljala poti, bo služnost ugasnila.