Sam si je vzel življenje …
»Starejši si zaslužijo več obzirnosti in spoštovanja … Sodobne generacije so na žalost spremenile slog življenja, ki starejšim ne priznava več ustreznega vrednostnega prostora … Morali bi se zavzemati za oživljanje vrednot, ki bogatijo in dvigajo raven bivanja, predvsem njegovo kulturno in duhovno razsežnost,« je dr. Marko Pišljar zapisal v monografiji Slovenija s samomorom ali brez (2003). Z njim smo se pogovarjali o preprečevanju samomora med starejšimi.
Se je v zadnjih letih na tem področju kaj bistvenega spremenilo?
Po letu 2003 se je v strokovni javnosti tako po svetu kot v Sloveniji povečalo zavedanje, da je v skupini starejših oseb posebej visoko tveganje samomorilne ogroženosti. V zadnjih letih, odkar so se aktivnosti na področju preprečevanja samomora zgostile in prepletle (predvsem v najbolj ogroženih regijah - Celju in Ravnah na Koroškem), ugotavljamo upad samomorilnega količnika, saj je bil ta za celotno populacijo prvič po letih 1965 in 1966 pod 26 primerov na 100.000 prebivalcev na leto, in to dve leti zapored - leta 2004 in 2005. Spremembe verjetno lahko pripišemo tudi nekaterim projektom za prepoznavanje in zdravljenja depresije ter preprečevanje samomora.
Kolikšen je delež samomorov pri Slovencih?
Na splošno velja, da med bolj samomorilno ogrožene sodijo moški. V Sloveniji je tako kot v večini držav na svetu v skupini samomorov razmerje med spoloma 3:1 v prid moških, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da posegajo po bolj smrtnih metodah. Po podatkih iz leta 2006 stopnja samomorilnosti med moškimi narašča s starostjo, medtem ko pri ženskah doseže vrh v starostni skupini med 60 in 69 let, potem pa rahlo upada.
Je preprečevati samomor med starejšimi teže kot med drugimi starostnimi skupinami?
Preprečevanje samomora med starejšimi ima svoje značilnosti. Tveganje za samomorilno vedenje se povečuje s starostjo, večje je med samskimi in razvezanimi ter tistimi brez otrok. Na splošno velja, da med bolj ogrožene sodijo moški. Tveganje je večje med osebami, ki zlorabljajo alkohol. V starosti se pogosteje soočamo z osamljenostjo in socialno izoliranostjo. S splošnimi preventivnimi ukrepi naj bi okrepili informiranje vseh skupin prebivalstva. Posebna pozornost pa je namenjena pomoči in osveščanju svojcev ter osebju v negovalnih ustanovah in v domovih starejših občanov.
Neposredna preventiva vključuje zgodnejše prepoznavanje in zdravljenje depresije pri starejših ter reševanje drugih dejavnikov, ki povečujejo samomorilno ogroženost (smrt svojca, osamljenost in izguba socialnih stikov, revščina, druga obolenja, odvisnosti …)
Laična javnost meni, da starejši naredijo samomor predvsem zaradi hude, neozdravljive bolezni, da bi si tako skrajšali trpljenje in da ne bi bili v breme svojcem. Ali to drži?
Ne drži. V 90 odstotkih je samomorilno vedenje povezano z duševno motnjo, najpogosteje depresivno motnjo, ki pogosto ni prepoznana in zdravljena. Depresija v starosti je lahko netipična. Starejši redkeje poročajo o depresivnem razpoloženju in o simptomih. Pogosto izražajo hudo zaskrbljenost in tesnobo, opisujejo nespečnost, izgubo veselja, zadovoljstva, interesov in volje ter upad spominskih sposobnosti. Pogosto se ne morejo izviti iz skrbi, povezanih z novonastalimi bolezenskimi znaki, pa čeprav preiskave ne potrjujejo resnejšega bolezenskega dogajanja. Treba pa je vedeti, da so tudi hude in kronične bolezni lahko pomemben dejavnik tveganja za pojav depresije. Rad bi poudaril, da zdravljenje depresije v starosti bistveno izboljšuje kakovost življenja pri bolnikih s hudo kronično boleznijo ter hkratno depresijo.
