Tudi možgani morajo biti v »kondiciji«
Spoznavanje drugih ljudi in odnosi z njimi aktivirajo naše spominske sposobnosti.
Človeštvo še ni imelo na voljo toliko znanja, informacij, podatkov, medsebojnih elektronskih povezav, pa vendar te naprave ne morejo nadomestiti živega stika. Pri ohranjanju in vzpostavljanju socialnih stikov pa se nam povežejo informacije iz preteklosti - o ljudeh, njihovih značilnostih, naših čustvenih odzivih - kar vse pomaga ohranjati naše spominske sposobnosti. Ko ohranjamo ali na novo vzpostavljamo stike z ljudmi in širimo socialne mreže, aktiviramo naš stari spominski material, kakor da na novo oblikujemo spominske povezave.
Razvoj socialnih stikov zahteva določen čas (»za prijatelje si je treba vzeti čas«, poje Andrej Šifrer), neko notranjo disciplino, zapomnitev interesov in različnih informacij ljudi, s katerimi se sporazumevamo. Na ta način razvijamo socialne mreže, spoznavamo druge ljudi, njihove probleme in spodbude. Pomeni tudi, da tako odložimo nekaj naših stisk, zadreg, dvomov ali pa pozitivna razmišljanja prenesemo tudi na druge. Vse to pa aktivira naše spominske sposobnosti, zato potrebujemo čim več socialnega druženja, medsebojnih stikov in dejavnega sodelovanja (pri društvu upokojencev, univerzi za tretje življenjsko obdobje, v različnih krožkih, na neformalnih srečanjih, prireditvah, pri konjičkih …).
Drugi pomembni način ohranjanja spominskih sposobnosti pa so vaje, ki jih opravljamo redno, sistematično in vsak dan bodisi sami ali v skupini.
Pred leti je Gerontološko društvo Slovenije skupaj s podjetjem Bayer Pharma izdalo štiri knjižice s primernimi spominskimi vajami za našo generacijo (nekaj vaj objavljamo). Zaradi velikega povpraševanja so hitro pošle, žal pa se izdajatelji še niso odločili za ponatis. Zdravnica dr. Metka Pentek, ki je pripravila te vaje, omenja: »Marsikdo med nami je potožil, da ima težave s spominom, z zbranostjo in z drugimi intelektualnimi sposobnostmi. Pri večini ne gre za bolezenske motnje, pač pa za naravno upadanje sposobnosti. Pogosto se sprašujemo, ali se da kaj storiti, da bi čim dlje ohranili intelektualno svežino. Na srečo se da. Novejše raziskave in tudi povsem praktične izkušnje kažejo, da je z možgani podobno kot z mišicami: če jih zaposlimo in uporabljamo, ohranijo moč in okretnost; če pa jih zanemarjamo, izgubljajo v življenju že pridobljene sposobnosti. Tako kot telo potrebuje mišično kondicijo, da zmore določene telesne napore, potrebujejo možgani stalno mišično kondicijo, da so sposobni reševati miselne probleme. Zato zaposlimo možgane z miselno telovadbo.« Tako nas dr. Pentkova opogumlja, da z redno vadbo spomina in zbranosti ohranjamo mentalno prožnost.
Borut Hrovatin je univerzitetni diplomirani psiholog v pokoju. Ukvarjal se je s programi profesionalne rehabilitacije, s svetovanjem in psihosocialnimi odnosi. Zadnjih petnajst let pa pomaga pri reševanju problemov svoje generacije (spomin, komunikacija, osebnostna rast, sprejemanje starosti, samopodoba …). Od jeseni bo v hotelu Delfin v Izoli vodil program vadbe spomina in zbranosti, ki bo sestavni del hotelskih storitev.
