Ples ohranja zdravje in podaljšuje mladost.

Dobro počutje | sep. '12

Ples blagodejno vpliva na počutje, ohranja telesno kondicijo, krepi spomin in razvija samozavest. Ker zahteva intenzivno telesno in umsko aktivnost, učinkovito ohranja sposobnost pomnjenja in zavira nastanek demence, zato velja za eno najkoristnejših oblik rekreacije zlasti za srednjo in starejšo generacijo, pa naj gre za folkloro, družabne ali skupinske plese ali pa za manj poznane vrste plesa kot je denimo orientalski ples.

V Nemčiji, denimo, je več kot 5000 seniorskih plesnih skupin. Plesalci se dobivajo v telovadnicah, v domovih za ostarele in v najrazličnejših drugih dvoranah, pravi Ivan Korelc, ki je plesno znanje pridobil kot učenec plesnega mojstra Adolfa Jenka. Še posebej koristni so družabni plesi, ki ljudi združujejo, medtem ko sodobni način plesa na glasno in pogosto agresivno glasbo v lokalih ljudi le oddaljuje in odtujuje.
In še nekaj ugotavlja Korelc: čim večja je gospodarska kriza, tem več ljudi pleše. Zato se je več novih plesov pojavilo prav v hudih krizah. Primer je argentinski tango, ki se je rodil v času največje gospodarske krize v Argentini in je še vedno živ.
Tudi pri nas je veliko ljubiteljev plesa, ki pa pogrešajo priložnosti za ples in dobro družbo. Poleg plesnih klubov, ki prirejajo tečaje za plesalce vseh vse starosti, nastaja vedno več plesnih sekcij tudi v društvih upokojencev.

S plesom ostajamo mladi
Ivan Korelc je bil tudi dolgoletni član Ljubljanskega plesnega kluba (LPK), ki je kot prvi v Sloveniji uvedel plesno rekreacijo pod strokovnim vodstvom za seniorje. In tako je v društvu upokojencev Koseze v Ljubljani dal pobudo za ustanovitev plesne rekreacije po vzoru LPK, v kateri zdaj sodeluje blizu 20 članov, ki se zavedajo koristi telesne aktivnosti. Poudarek je predvsem na kultiviranem druženju - skupina ima tudi plesni kodeks, s katerim seznanijo nove člane, njihovo geslo pa je: "S plesom večno mladi".
Plešejo družabne, pa tudi skupinske plese, vaje imajo dvakrat na teden v prostorih četrtne skupnosti Šiška. Že večkrat so nastopili v ljubljanskih domovih starejših občanov in dnevnih centrih, pa na srečanju članov ZDU Šiška. Vsaka dva meseca pripravijo tudi gala ples v Jamarskem domu na Gorjuši, za katerega člani pravijo, da je eden redkih lokalov, ki je naklonjen plesalcem.
V septembru člani plesne sekcije DU Koseze začenjajo z novo plesno sezono in vabijo vse ljubitelje plesa, da se jim pridružijo. Še posebej vabijo moške, saj dobrih plesalcev vedno primanjkuje. Žal pri nas še vedno prevladujejo stereotipi o moških, ki radi plešejo – a če bi se moški zavedali, kako veliko pomeni ženskam ples, bi se pogosteje zavrteli na plesišču. Če se želite tudi vi sprostiti in razgibati med plesom ter spoznati nove prijatelje, pokličite Ivana Korelca na št.: 031 807 578 ali pišite na: plesna.rekreacija@gmail.com.

Optimistični folkloristi in folkloristke
Folklorna skupina COF letos praznuje trideset let svojega obstoja in velja za prvo samostojno veteransko folklorno skupino v Sloveniji. Z delom je začela kot folklorna sekcija kulturno-umetniškega društva kliničnega centra in medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher iz Ljubljane. Z leti pa so prerasli v samostojno  skupino, ki se zdaj imenuje Cof -  Klub optimističnih folkloristov.
Cofovci, kot jih imenujemo prijatelji, plešejo že od študentskih let. Skupino sestavlja 54 plesalk in plesalcev ter 5 sodelujočih godcev. Namen njihovega delovanja je poustvarjanje slovenskega plesnega izročila in njegovo posredovanje javnosti. Hkrati jim ples predstavlja zabavo in sprostitev ter prijetno druženje in ohranjanje prijateljstev.
Plešejo plese skoraj vseh slovenskih pokrajin. Večino plesnih priredb jim je pripravil priznani slovenski koreograf, profesor Mirko Ramovš, glasbene priredbe pa so delo Julijana Strajnarja. V zadnjih letih pa plesne priredbe pripravljajo tudi vodja mlajše skupine plesalcev Tina Jerala, Jovan Mijalković ter Nina Knaus kot strokovni vodja skupine. Glasbene priredbe pripravlja vodja godcev Tomaž Mancini, za noše pa skrbijo Nataša Ilc ter Vladka in Ignacij Martinec.
Skupina je v tridesetih letih delovanja nastopila na številnih prireditvah doma in v tujini. Gostovali so v Italiji, Angliji, na Nizozemskem, v Avstriji, na Madžarskem, v Srbiji in Črni gori, Turčiji, Mehiki in na Tahitiju v Francoski Polineziji. Letos so Cofovci pripravili jubilejni koncert in ob tej priložnosti  prejeli zlato plaketo Javnega sklada kulturnih dejavnosti. Za svoje 41-letno delovanje na folklornem področju pa je zlato plaketo JSKD prejel tudi predsednik Zoran P. Trampuž.

Orientalski ples za boljšo gibčnost
Ples sodi med najstarejše oblike človekovega izražanja in izredno ugodno vpliva na naše počutje. Orientalski ples je zadnjih nekaj let ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije žensk, saj ne potrebujejo soplesalcev.
Ta ples ima svoje korenine v folklori, saj so ženske uporabljale gibe tako za sprostitev in zabavo, kot tudi pri vsakodnevnih in verskih obredih ali ob porodih. Zrele ženske so v domačem krogu iz roda v rod prenašale svoje plesno znanje. Plesna tradicija izhaja iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike, a se je v zadnjih nekaj desetletjih močno ukoreninila tudi na Zahodu. Tudi pri nas je orientalski ples dokaj popularen.
Orientalski ples ni le lepa plesna forma, ampak tudi odličen način vadbe za ženske vseh starosti. Ni kot balet, ki zahteva, da plesalec začne mlad. Plesna ura se začne z ogrevanjem in s plesnimi koraki in gibi, ki počasi dobivajo obliko plesa. Gibi so prilagojeni naravni obliki ženskega telesa in ženskam pomagajo, da se počutijo bolj ženstvene in graciozne. To so nežni in subtilni gibi medenice, ki obenem krepijo mišice medeničnega dna, trebušne mišice in sproščajo napetost v spodnjem delu hrbta. Možnosti, da bi se plesalka poškodovala, skorajda ni, zato je to eden najbolj varnih načinov vadbe za seniorke. V Ameriki zdravniki starejšim ženskam, ki okrevajo po poškodbah, pogosto priporočajo vadbo orientalskega plesa, saj gre za prijetno in telesu prijazno obliko fizične vadbe.

Krepitev mišic
Že dolgo so znani dobrodejni vplivi orientalskega plesa na splošno fizično, pa tudi na psihično počutje žensk, saj izboljšuje koordinacijo, ravnotežje, utrjuje mišice in spodbuja pravilno držo telesa:
- Poudarja pravilno držo telesa s spodvito medenico in zravnanim spodnjim delom hrbta, kar predvsem razbremenjuje križ in odpravlja bolečine v spodnjem delu hrbta. Na ta način osvobodimo križ ter ga sprostimo, obremenimo pa trebušne mišice. Prav tako uporabljamo mišice okrog bokov, največjih sklepov v telesu. Okrepljene mišice bokov pomagajo k boljšemu ravnotežju pri hoji.
- Zmanjšuje stres: ponavljajoči subtilni gibi orientalskega plesa in glasbe, pomirjajo in sproščajo in nas za trenutek popeljejo v drugo dimenzijo. Orientalski ples nežno razteza telo in sprošča mišice.
- V kombinaciji z uravnoteženo prehrano je lahko vadba orientalskega plesa tudi del shujševalne diete. Ameriška zdravnica dr. Carolle Jean-Murat je v svojih študijah dokazala, da naj bi ženska pri orientalskem plesu porabila blizu 300 kalorij na uro.