Z ravnovesjem hranil nad demenco

Dobro počutje | sep. '12

Med številne dejavnike za pojav demence strokovnjaki prištevajo tudi neravnovesje vseh hranil in zaščitnih snovi. Sodeč po rezultatih raziskav, uživanje čim bolj raznovrstne hrane, bogate z antioksidanti, vitamini in minerali preprečuje propadanje možganskih celic.

Demenca je pojav, ko začenjajo v možganih propadati predeli, odgovorni za spomin in zdravo mišljenje. Dementnemu bolniku vse bolj upadajo sposobnosti opravljanja rutinskih nalog, smisel za orientacijo in kratkoročni spomin, hkrati pa se mu čedalje bolj spreminja osebnost.
Raziskovalci nimajo enotnega mnenja o ozadju vzrokov za demenco, zlasti  ne za alzheimerjevo, ki je najpogostejša oblika demence. Nekateri trdijo, da bolezen nastane zaradi prevelikih koncentracij nevrotoksinov, živčnih strupov, ki uničujejo živčne celice. Drugi kot krivca navajajo glutamat, to je sol glutaminske kisline, ki jo najpogosteje uporabljajo v tako imenovanih ojačevalcih okusov. Ta sol uničuje celice v možganih tako, da zvišuje količino kalcija v celicah, ki nekako otrdijo, kalcinirajo, in ovira oskrbo celic s hrano, z glukozo. Celice so vse bolj lačne ter nazadnje ''shirajo''. Spet tretji so prepričani, da je glavni krivec peptid ''beta-amiloid'', sestavljen iz 36 do 43 aminokislin. Sam po sebi sicer ni toksičen in nastaja v vsaki celici, tudi v živčnih, in ima protimikrobno funkcijo, saj varuje možgane pred oksidativnim stresom, sodeluje pri regulaciji holesterola in podobno. A če je beta-amiloida preveč ali je oksidiran, potem ne opravlja svoje naloge, marveč se kot odpadni plak kopiči v obliki tako imenovanih senilnih leh, ki preprečujejo stik med živčnimi celicami.
Med dejavniki, ki sprožajo demenco, nekateri navajajo tudi neobvladovanje dolgotrajnega stresa in dehidriranost, največkrat pri starejših ljudeh, ki ne občutijo žeje, pa bi morali čez dan kljub temu v rednih presledkih spiti po kozarec vode! Človekove možgane kar v 85 odstotkih sestavlja voda, kar je za 10 odstotkov več kot v drugih delih telesa. Zato možgani ne prenesejo niti enega odstotka izgube vode. Če se to zgodi, se poškoduje krvno možganska pregrada; to je kapilarni sistem v možganih, ki varuje možgane pred strupi, vanjo pa s krvjo spušča hranila in vodo. Trdni delci tako poškodovane možganske pregrade se nabirajo kot obloge, ki preprečujejo normalno delovanje možganov.

Neravnovesje v prehrani
Mene zlasti zanima neravnovesje v prehrani kot vzrok za demenco. Tudi medicina namreč potrjuje, da so pri dementnih bolnikih zaznali pomanjkanja vitaminov B3 in B12, E in C ter antioksidantov in mineralov (zlasti cinka in magnezija), aminokislin, dobrih maščob.
Maščobe. Esencialni maščobni kislini omega 3 in omega 6 sta pomembni za ovojnice možganskih celic; vsako pomanjkanje ali njuno medsebojno neravnovesje namreč povzroči motnje pri pretoku informacij ali pri prenosu sporočil med celicami. Zlasti ena izmed frakcij omega 3, in sicer DHK ali dokoheksaenoiska kislina je nujni sestavni del možganskih celic. Ugotovili so, da so imeli ljudje z motnjami pomnenja vedno pomanjkanje prav te frakcije omega 3, ki jo dobimo z uživanjem rib in ribjega olja. Pri tem je treba opozoriti, da najdemo omega 3 tudi v rastlinskih virih, denimo v lanenem, orehovem, bučnem in repičnem olju, vendar le v obliki alfa linolenske kisline (LNK) in jo mora telo samo pretvoriti v frakcijo DHK (dokoheksaenoisko kislino). Za to pretvorbo pa moramo imeti ustrezne encime ter dovolj vitaminov B3, B6, vitamina C in mineralov magnezij in cink, sicer proces pretvorbe ne bo stekel. To pretvorbo ovirajo že neravnovesje z omega 6, potem vse transmaščobne kisline (tudi tiste iz margarine), pretiran alkohol in prečiščeni ogljikovi hidrati (beli kruh, beli sladkor, beli riž ...), ki naglo zvišajo raven sladkorja v krvi.

Beljakovine za boljše počutje.
Prav tako je morebitni vzrok za demenco pomanjkanje beljakovin. Le kako, porečete, ko pa meso uživamo zelo pogosto. Toda številnim ljudem že v srednjih letih primanjkuje želodčne kisline, zato telo beljakovin ne razgradi do aminokislin, da bi jih uporabilo za nevrotransmiterje za prenos informacij med možganskimi celicami ter izdelalo ''varuhe'' možganov, med njimi glutation (razstrupljevalec), karnitin (zaviralec bolezni) in rastni hormon (pomlajevalec).
Pokazatelj zadostne količine beljakovin ali aminokislin je dobro počutje. Ugotovili so, da bo naše počutje dobro, če imamo vsaj 8 gramov beljakovin na deciliter krvi. Če jih je manj, se počutimo slabo, brezvoljne, utrujene in se nismo sposobni učiti, misliti ... Dovolj beljakovin bomo imeli, če bomo uživali dovolj mleka in mlečnih izdelkov, mesa, rib, jajc in stročnic.
Pri tem naj opozorim  na veliko zmoto, ko ljudje zaradi strahu pred holesterolom ne uživajo jajc. Vendar so jajca zdrava in varujejo pred demenco, saj imajo poleg beljakovin, maščob, mineralov in vitaminov tudi visoko vsebnost holina. Iz njega nastaja v telesu acetilholin, ki pospešuje razvoj možganov in izboljšuje koncentracijo. Da je ta zmota popolna, potrjujejo tudi prizadevanja medicine, da bi zavrli demenco s povečevanjem vnosa acetilholna v telo. No, v jajcih je tudi veliko vitamina D, seveda pri kokoših, ki so se svobodno  pasle. Ugotovili so, da vitamin D pomaga odstranjevati amiloidne plake ali zadrževati njihovo nalaganje v lehe, ki preprečujejo stik med živčnimi celicami.
Če se do onemoglosti branimo sonca, potem nam bo  primanjkovalo vitamina D, s starostjo pa postopno peša sposobnost telesa, da ga izdela, zato je treba poiskati naravne vire v prehrani. Poleg jajc ga najlaže dobimo v slanini ter v polnomastnem maslu, smetani, skuti in sirih. Je pa vitamin  D najbolj učinkovit, če ga kombiniramo z vitamini A, C, holinom ter z mineraloma kalcij in fosfor.
Sliši se zapleteno, vendar je preprosto: pripravimo si mešano zeleno solato s fižolom, jajcem, s koščki sira, z jogurtovim prelivom in z veliko peteršilja.

Upoštevajmo mejnike
Neupoštevanje mejnikov v življenju je krivo za marsikatero zdravstveno tegobo. Vitamina B12 in B6 ter folna kislina. Po šestdesetem letu nam peša sposobnost, da izkoristimo vitamin B12, ki je odločilen za premagovanje demence. To je posledica že precej opešane želodčne kisline. Še tako majhno pomanjkanje vitamina B12, ki ni niti opazno pri krvnih preiskavah, lahko povzroči demenco. V tesni povezanosti z B12 sta tudi folna kislina in vitamin B6. Prva zagotavlja ohranjanje duševnih sposobnosti tudi med staranjem, preprečuje in zdravi depresijo in izboljšuje razpoloženje. Tudi vitamin B6 telo s staranjem vse manj absorbira. Pomanjkanje vitamina B12 lahko nastane med drugim tudi zaradi veganskega načina prehranjevanja.
Te tri vitamine (B6, B12, folno kislino) telo potrebuje, da izdela encim, ki razgrajuje presežek homocisteina v telesu; ta je še nevarnejši od holesterola. Homocistein je aminokislina v krvi, ki jo telo s pomočjo ribosomov sámo izdeluje v jetrih iz aminokisline metionin kot vmesno stopnjo pri presnovi beljakovin. Prevelika  količina oksidiranega homocisteina v krvi, ki se ni mogel spet pretvoriti v metionin, pa povečuje nevarnost za srčno-žilna obolenja in možgansko kap. Raziskave namreč kažejo, da homocistein poškoduje notranje stene krvnih žil, zlasti možganskih kapilar, sproža nastajanje strdkov in vpliva na nastanek ateroskleroze in dementnih stanj.
Na homocistein odločilno vpliva prav hrana (kot kaže shema). Ugotovili so, da folna kislina ter vitamina B12 in B6 pospešujeta razgradnjo homocisteina v neškodljivi metionin. Homocistein je nevaren tudi zato, ker zavira presnovo in pospešuje staranje, prav nasprotno pa metionin spodbuja celično presnovo, nas poživlja in pomlajuje. Prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein spet v metionih, je ključ do dolgotrajne mladosti.
Med vitamini skupine B moram posebej opozoriti na vitamin B1 ali tiamin, ki sodeluje pri vzdrževanju ravni acetilholina v možganih, saj zavira njegovo razgradnjo. Če nam dolgo časa primanjkuje vitamina B1 in holina, ki je (skupaj z B7) surovina za acetilholin, začnejo možgani postopoma odmirati. Pomanjkanje vitamina B1 se najprej pokaže kot pomanjkanje energije in vrzeli v spominu, nadaljuje pa s težavami s koordinacijo mišic, saj vitamin B1 skrbi tudi za povezavo med možgani in mišicami. To se sprva kaže kot nerodna, neusklajena hoja, gibi so vse bolj sunkoviti, motorično nenadzorovani. Vitamin B1 je tudi sestavina številnih encimov, ki so nujni za črpanje energije iz ogljikovih hidratov. Če ga ni, možgani ne dobijo dovolj glukoze, ki je zanje edini vir energije.
Vloga mineralov v možganih je tudi razstrupljanje, saj smo izpostavljeni vse več strupom. Na primer aluminij. Tega najpogosteje vnesemo v telo z zdravili (zlasti z antacidi za zdravljenje želodca) ali z zobnimi kremami in kozmetičnimi sredstvi zoper znojenje (kupite samo take brez Al!), potem z uživanjem pravega čaja z mlekom (ne pa tudi z limoninim sokom), kot je pokazala raziskava Instituta Jožef Stefan iz leta 2005 in še bi našli kakšno pot. Enako škodljivi so tudi težke kovine živo srebro, svinec in kadmij.
Če nam v prehrani manjkajo cink, mangan, baker, kalcij, magnezij in selen, v biokemične procese namesto njih vstopajo strupene kovine. Aluminij in živo srebro se nalagata v možganih in živčevju, medtem ko se svinec in kadmij nabirata v jetrih in ledvicah.

Nadaljevanje prihodnjič