Lončarstvo je najstarejša obrt

Zgodbe | sep. '12

Deževni dnevi so kot nalašč za lončarjenje, pa čeprav je lahko ozračje pri delu nekoliko turobno; a če te lončarjenje veseli, če je to tvoj kruh in poklic in če nadaljuješ družinsko tradicijo, te tudi dež ne sme pretirano motiti. Vsaj tako meni naš sogovornik Alojz Bojnec mlajši, ki izhaja iz lončarske družine z dolgoletno tradicijo v Filovcih, tej najstarejši lončarski vasi.

Tovrstna tradicija sega v petdeseta leta minulega stoletja, ko so glino še kopali v okolici, zdaj pa jo predvsem uvažajo iz Italije. Nekoč je bilo v Filovcih več kot sedemdeset lončarjev, zdaj pa je Alojz Bojnec edini lončar v vasi.
O tem, da je lončarstvo najstarejša obrt pri nas, pričajo predvsem arheološke najdbe iz prazgodovinske dobe. V različnih virih zasledimo, da je bilo lončarsko delo sestavljeno iz treh glavnih opravil: kopanja gline, oblikovanja izdelkov na lončarskem vretenu ali kolovratu in nato žganja v peči. Zelo pomembna opravila pri lončarjenju je tudi priprava loščev in glazur, sušenje izdelkov pred žganjem in prodaja.

Od posode do pečnic
Nekoč so glino z rokami in tudi z nogami dobro pregnetli in očistili vseh kamnov ter drugih primesi. Le tako je bila uporabna za obdelavo, saj so s tem preprečili morebitno pokanje izdelkov pri žganju v peči. Po prvem žganju, ki je trajalo blizu dvanajst ur, so posodo oblili z glazuro in jo žgali še drugič, tokrat osemnajst ur. Posoda za pripravo hrane je bila povečini loščena le v notranjosti, posoda za posebne in praznične priložnosti pa je bila glazirana in okrašena tudi z zunanje strani.
Lončarji v Pomurju so v preteklosti sloveli zlasti po pekačih za gibanice in za peko mesa in potic, po loncih za kislo mleko, vrčih za vino in trinogih kozicah za bograč ter po posebnih vrčih za vino, ki imajo pri vrhu oblikovano vragovo ali čukovo glavo, skozi katero piješ.
V preteklosti so izdelovali tudi pečnice za peči; peči pa so tudi sami postavljali. Znano je, da so v preteklosti kmetje lončevino zamenjevali za žito, fižol in drugo hrano.
Kot pove Alojz Bojnec ml., je žganje lončevine v starih, kopastih pečeh še posebej zaznamovalo lončarsko obrt v Filovcih, le nekaj kilometrov oddaljenih od Moravskih Toplic. Posušene izdelke so zložili v peč, ki je bila zgrajena iz opeke, zemlje in slame. Končni izdelek te vrste žganja je tako imenovana redukcijska črna lončevina, ki je uporabna zaradi nizke poroznosti. Dandanes je tovrstni način žganja že skoraj izumrl, saj je taka lončevina manj kakovostna in manj uporabna od sodobnih keramičnih izdelkov.

Lončarska vas
V preteklosti so možje lončarili za domače potrebe, za prodajo po okoliških sejmih, pa tudi za širšo obliko trgovanja, v največji meri za trgovsko podjetje Dom. Veliko so svojim možem pomagale tudi žene. Predvsem so sodelovale pri izkopu in pripravi gline, polirale so suhe lonce in pomagale pri nalaganju v peči. Alojz Bojnec ml. pove, da so se prav zaradi bogate tradicije in potrebe po ohranjanju lončarskega izročila leta 2005 odločili ustanoviti Zavod Lončarska vas Filovci. Zavod naj bi tako ohranil spomin na to dejavnost in čase, ko so pri vsaki hiši imeli lončarja.
Obiskovalci si lahko v etnološki vasi ogledajo tudi postopek izdelave lončarskih izdelkov. V vasi sta dve avtohtoni pomurski cimprači, ki sta z zunanje in notranje strani ometani z blatom in kriti s slamo, tla v notranjosti pa so ponekod še iz zbite gline. V tako imenovani lončarjevi hiši je na ogled stalna razstava filovskih lončarskih mojstrov 20. stoletja, druga cimprača pa med drugim prikazuje črno kuhinjo. Ob tem je treba še dodati, da je v muzeju na prostem na ogled tudi ena zadnjih, še delujočih kopastih peči za žganje črne lončevine.
Leta 2008 je Zavod lončarska vas Filovci prejel Murkovo listino, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo, muzej na prostem pa predstavlja eno osrednjih kulturno turističnih točk v Pomurju.
Veseli smo priznanj, najbolj veseli pa smo obiskovalcev, je ob našem obisku dejal Alojz Bojnec ml., saj muzej obiskujejo številni mladi ljudje, šolarji, dijaki, študenti, pa tudi nekoliko starejši obiskovalci, ki lahko tu kupijo lončene spominke ali pristne lončarske izdelke za vsakdanjo rabo.
Že šest let zapored v Filovcih in okolici junija pripravljajo festival vina in kulinarike. S tem se zavzemajo za sožitje hrane in vina v povezavi s kulturno dediščino lončarstva. Festival je vsako leto dobro obiskan, saj je, kot pravijo organizatorji, namenjen temu, da obiskovalci spoznajo kulinariko prekmurskega prostora nekdaj in zdaj ter z očmi in rokami občutijo kulturno dediščino.