Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc oktober 2012
Lastništvo njiv
Pokojni oče naše bralke je imel nekaj njiv, ki jih je pred kakimi štiridesetim leteti prepustil zemljiški skupnosti. Ena od njiv je bila leta zanemarjena, nato pa jo je začela obdelovati bralka. Ko je oče umrl, te njive niso bile predmet zapuščinskega postopka, zdaj pa je bralka izvedela, da so v zemljiški knjigi vpisane na očeta. Zanima jo, ali je kak način, da postane lastnica zemlje, ki jo obdeluje.
Najprej bi bilo treba preveriti, ali je pokojni oče zemljišče res prenesel v last zemljiške skupnosti ali ne. To pa bo verjetno zelo težko storiti, saj bi bilo treba poiskati listino, iz katere bi jasno izhajala taka očetova volja, ali pa odločbo o nacionalizaciji, če je bila to podlaga za domnevni prenos lastništva. Je pa zadeva za bralko olajšana, ker se po zakonu domneva, da je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, tudi dejansko lastnik nepremičnine. Dokazno breme o tem, da oče ni lastnik, je tako na pravnih naslednikih zemljiške skupnosti, kar bosta verjetno država ali občina. Če pravni nasledniki zemljiške skupnosti ne uveljavljajo in tudi ne uveljavijo svojega upravičenja do tega zemljišča, je, kot že rečno, zemljišče last pokojnega očeta.
Bralka mora zato s pisno vlogo predlagati sodišču, da opravi dodaten zapuščinski postopek in v njem razdeli to (na novo najdeno) zapuščino, ki jo predstavljajo nepremičnine, vpisane na pokojnega očeta, niso pa zajete v prvotnem sklepu o dedovanju. K vlogi naj priloži tudi izpiske iz zemljiške knjige, iz katerih je vidno očetovo lastništvo. Sodišče bo na podlagi te vloge izdalo dodaten sklep o dedovanju. Če ni kakih posebnih okoliščin, bo sodišče v tem sklepu dodatno zapuščino praviloma razdelilo enako, kot je razdelilo zapuščino v prvotnem sklepu o dedovanju. Dediči na novo najdene zapuščine bodo tako praviloma vsi, ki so bili dediči po prvotnem sklepu o dedovanju. Kar zadeva zemljišče, ki zanima bralko, bodo tako na podlagi novega sklep o dedovanju lastniki vsi dediči, če je bila dedinja le naša bralka bo postala lastnica zemljišča, če pa je bilo dedičev več, bodo vsi postali solastniki tega zemljišča.
Dedovanje po partnerju
Bralka že dlje časa živi skupaj s partnerjem. Poročena nista, dolgo sta živela vsak na svojem domu, zdaj pa nekaj let živita skupaj. Uradno nista nikoli spremenila naslova. Bralkin partner je vdovec in nima svojih otrok, ima pa brate in sestre, ki se nadejajo, da bodo po njegovi smrti dedovali po njem. Bralko zanima, ali bodo bratje in sestre res dedovali in ali to pomeni, da se bo morala izseliti iz hiše, kjer sedaj živita s partnerjem.
Po partnerju naše bralke lahko pride do dedovanja na podlagi oporoke ali na podlagi zakona, če ne bo imel oporoke. Z oporoko lahko bralkin partner zapusti domačijo komerkoli želi, zato bi bilo smiselno, da naredi oporoko in premoženje zapusti v bralkino korist. Če pa namerava premoženje zapustiti svojim bratom in sestram, pa lahko bralka uveljavlja pravico do nujnega deleža, vendar ob pogoju, da bo v času partnerjeve smrti še vedno živela z njim v zunajzakonski skupnosti.
Če bo partner z oporoko zapustil domačijo bralki, bo praviloma postala edina dedinja. Pravico do nujnega deleža imajo namreč le bralka kot zunajzakonska partnerka in starša njenega partnerja, za katera pa domnevam, da sta že pokojna. Bratje in sestre imajo pravico do nujnega deleža le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Če pa bralkin partner ne bo napravil oporoke, bo prišlo do dedovanja na podlagi zakonskih določil o dednih redih. Ker partner nima svojih otrok, se bo dedovanje izvedlo v drugem dednem redu, ko dedujejo zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner ter starša zapustnika. Bralka bo tako upravičena do polovice zapuščine, partnerjeva starša pa bi bila upravičena do druge polovice zapuščine. Ker kot že rečeno, domnevam, da sta starša že pokojna, bodo namesto njiju dedovali bratje in sestre. Če ni polbratov ali polsester, bodo bratje in sestre dedovali po enakih delih.
Dedovanje je v konkretnem primeru zelo odvisno od volje bralkinega partnerja. Ker nima otrok, se lahko dokaj prosto odloča o tem, kdo bo dedoval po njem. Tako velike zaščite, kot jo imajo potomci (otroci, pa tudi vnuki) namreč zakon ne daje drugim dedičem. Bralka se lahko nadeja dedovanja pod pogojem, da bo s partnerjem ostala v zunajzakonski skupnosti vse do njegove smrti. Če pa bo skupnost prenehala, ne bo več upravičena do dedovanja, razen v primeru, da bi ji partner v oporoki posebej kaj namenil.
