Obilje bistriških zbirk

Zgodbe | okt. '12

Slovenska Bistrica se postavlja z bogato zgodovinsko preteklostjo. Za obiskovalce je izjemno zanimiv ogled mestnih muzejskih zbirk, kar petnajst je stalnih. Domiselno so razvrščene v obnovljenem gradu, ki je osrednja mestna zgradba, prikazujejo pa starejšo in novejšo zgodovino področja med Pohorjem in Halozami.

Razstava Rimska cesta od Celeie do Poetovia z nazorno maketo prikazuje način gradnje in potek rimske ceste od Spodnjega Gruškovja do Gaja pri Pragerskem. Naj samo omenimo, da so Rimljani cesto opremljali z miljniki kot uradnimi kazalci razdalj. Gramozno cestišče je bilo široko od pet do šest metrov.
Arkova etnološka zbirka je razvrščena v dveh delih. Posebej je zanimiva ljubiteljsko zbrana keramika. Spominska soba Jožeta Tomažiča je posvečena temu piscu zanimivih pohorskih legend in pravljic, rojenemu v Tinju na Pohorju. Tomažič je svoje plodno življenje posvetil tudi pedagoškemu delu, slikarstvu in  ljubiteljskemu gledališču.
Zanimiva je spominska soba pisatelja Antona Ingoliča. Rojen je bil leta 1907 v bližnji Spodnji Polskavi, umrl pa je v Ljubljani leta 1992. V zbirki so na ogled pisateljeva knjižnica, pohištvo in originalni rokopisi.
Pajtlerjeva zbirka prikazuje fosilne najdbe in minerale. Razstavljenih je več kot 1600 enot. Zbirka pohorske kamenine predstavlja tipične kamenine, ki sestavljajo starogorski masiv Pohorja. Gre za magmatske, metamorfne in sedimentne kamenine in je edinstvena tovrstna zbirka v Sloveniji.
Zbirka Petrolejke skozi čas prikazuje 56 najrazličnejših petrolejk in podstavkov za petrolejke, od rimske oljenke do moderniziranih oblik iz prve polovice 20. stoletja in tako na svojstven način dokumentira čas, ki ga je doživljal človek v odnosu do svetlobe in luči.

Najdbe s Pohorja
Posebno mesto v bistriški graščini imajo arheološke najdbe s Pohorja. Arheološka izkopavanja v Ančnikovem gradišču v Juršni vasi na Pohorju dokazujejo, da je na tamkajšnjem razglednem območju v četrtem stoletju našega štetja že stala naselbina, na njenih ruševinah pa so v šestem in sedmem stoletju gradili tudi naseljenci zgodnjega srednjega veka.
V zbirki lutk Zore Tomič, ambasadorke Unicefa, je 280 lutk v narodnih nošah in drugih predmetov z vseh koncev sveta. V zbirki molitvenikov so razstavljene molitvene knjižice celo od leta 1708 do današnjih dni ter drugi nabožni predmeti. V gradu so razstavljeni tudi prapori in dokumenti o izgnancih v drugi svetovni vojni z bistriškega območja in še marsikaj drugega.
Zbirka mineralov predstavlja najdbe z območja Slovenske Bistrice in Oplotnice, kjer so raziskovalci odkrili sedemdeset mineralov. Na ogled je postavljena tudi stara grajska ura, katere uteži so izklesane iz belega pohorskega marmorja. Ob njej je razstavljenega tudi nekaj starega grajskega pohištva ter ostanek nekdanjih jetniških vrat.

Znamenite freske
Obiskovalci bistriške graščine so navdušeni nad videzom tamkajšnje viteške dvorane. Nastala je ob koncu sedemnajstega stoletja. Zanimive freske, ki jo krasijo, so delo Attemsovega dvornega freskanta Flurerja, nastale pa so v letih 1717 - 1721. Gre za izvrsten primer iluzionističnega slikarstva pri nas. Sicer pa se v tej dvorani vrstijo številne glasbene in druge kulturne prireditve ter srečanja.
V celoti je poslikana grajska kapela, stropne freske pa so obnovljene. Vsa tukajšnja likovna simbolika je posvečena Mariji. Freske so verjetno nastale leta 1721 in so prav tako Flurerjevo delo.
V najbolj reprezentančnem delu bistriškega gradu je likovna galerija. Obsega pet prostorov, v katerih se na leto zvrsti od šest do osem razstav slik in kipov slovenskih in tujih umetnikov.
Besedilo in fotografije: Franček Štefanec

Informacije:
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Grajska ulica 11, 2310 Slovenska Bistrica. Tel.: 01 818 55 26, 02 843 31 93. Odprto od torka do petka od 9. do 17. ure, ob sobotah od 11. do 15. ure ter ob nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure.