Divji in vrtni tulipani

Divji in vrtni tulipani

Prosti čas | okt. '12

V Sloveniji divjih tulipanov ni; tudi tistim, ki so še najbolj sorodni svojim prednikom v naravi, ne rečemo divji, temveč botanični tulipani. To so sorazmerno malo požlahtnjene sorte za vrtni okras. Ker je v naravi znanih najmanj sto vrst, vse skrite dednostne lastnosti verjetno sploh še niso bile uporabljene pri vzgoji žlahtnih vrtnih sort. Teh pa je že toliko, da so jih morali razporediti v nekaj skupin, nastajajo pa še vedno nove, lepše in zanimivejše.
V Sloveniji menda ni niti enega rastišča divjega tulipana, a ena med mnogimi vrstami naj bi bila pred skoraj petsto leti prinesena iz botaničnega vrta v italijanski Bologni v vrtove Srednje Evrope, od tam pa je pobegnila v naravo. Od takrat gozdni tulipan (Tulipa sylvestris) kot edina vrsta svojega rodu ponekod v Nemčiji raste po travnikih, vinogradih in je zavarovan kot ogrožena vrsta. V naravi raste še po Siciliji, Grčiji in Turčiji. Sicer pa so predstavniki tulipanov že od nekdaj doma predvsem po Srednji Aziji, po arabskih deželah in drugod. Največ samoniklih vrst srečamo v jugovzhodnem Sredozemlju, po Turčiji, v Afganistanu in kavkaškem Turkestanu.

Skozi stoletja
Dokazano pa je, da so na Srednjem vzhodu že od nekdaj gojili vrtne tulipane in povsem mogoče je, da so njihovi starši predvsem vrste Tulipa lanata, Tulipa clusiana, Tulipa stellata in Tulipa armena. Njihovo gojenje so od Perzijcev prevzeli Turki in od tod je šla zmagovita pot dalje v svet. Ime za tulipan zanesljivo izvira iz turščine, kjer pomeni tulbend ali turbanski trak. Jezikoslovci pa vseeno menijo, da bi to lahko bila le ljudska govorica, saj je prevod za tulipan v knjižni turščini in perzijščini lala, kar so prevzeli tudi nekateri slovanski jeziki. Proti koncu 16. stoletja se je v Holandiji razmahnilo žlahtnjenje tulipanov, kar je nazadnje pripeljalo do tulpomanije in borznih špekulacij. Leta 1637 pa je prišlo do borznega zloma in od takrat imajo tulipanove čebule spet normalno tržno vrednost. Že v nekaj desetletjih za tem se je tulipan iz cvetlice plemičev in denarnih mogotce v prelevil v splošno priljubljeno okrasno rastlino. To je gotovo še dandanes.

Botanika in voluhar
Zanimivo je, da se je kot pridelovalna velesila za tulipanove čebulice uveljavila Nizozemska, saj jim najbolj prijajo talne in podnebne razmere te nižinske države. Precej čebul pridelajo še v nemškem Porenju in v ZDA.
Tulipani so trajnice, kar pomeni, da lahko dlje časa ostanejo na istem mestu, če jim seveda ustrezajo tla in jih ne ogrožajo glodavci. Voluharji in miške so res del vrtnega življa, a med tulipani nimajo kaj iskati. Odvračala so praviloma slabo učinkovita, bolj zanesljive so pasti, samostreli in zastrupljene vabe. Predvsem v domačem vrtu so precej uporabne žičnate ali plastične košare, v katere posadimo čebule. Podobno kot pri kuhinjski čebuli tudi tulipanova čebula ob prečnem prerezu razpade na krožce, ki so dejansko odebeljeni listi, nanizani okoli koreninskega krožca. Iz odrasle čebule praviloma požene cvetno steblo z enim ali več cvetovi pravilne simetrije. Šest perigonovih listov obdaja šestero prašnikov in tridelno plodnico. Vrh plodnice je dejansko tridelna pestična brazda, ki lovi pelodna zrnca. Ker ne računamo z razmnoževanjem s setvijo, semenske nastavke vedno odstranjujemo. Navidezni cvetni listi se v zastrtem in vlažnem vremenu sklenejo proti sredini in tako pri večini sort res nekoliko spominjajo na turban. V soncu se cvetje spet odpre, pri nas pa je vrh cvetenja aprilu in maja. Čebule same uravnavajo pravšnjo globino: če jih sadimo pregloboko, se bodo čebule naslednje generacije razvile nad njimi in ravno prav globoko.

Od vrta do šopka
Tulipani so pomembne okrasne rastline tako za vrt in javne nasade, kot tudi za rezanje. V domačem vrtu nam lahko cvetijo daljše obdobje, kar dosežemo s pravim izborom sort. Najprej so na vrsti sorte botaničnih tulipanov, tem pa sledijo zgodnji enojni in zgodnji polnjeni. Vse sorte iz teh skupin ostajajo s svojimi stebli  sorazmerno pritlehne. Pozneje zacvetijo s svojimi stožčastimi cvetovi sorte iz skupine triumph in z velikimi cvetovi na posebno močnih steblih se jim pridružujejo darvinke. Visokorasle in pozno cvetoče sorte darvinovih tulipanov so prišle na trg okoli leta 1885. Med oblikovne zanimivosti sodijo lilijastocvetni tulipani, ki imajo svoje poreklo v vrsti Tulipa retroflexa. Tudi konec tulipanske sezone zaključijo sorte enojnih poznih tulipanov. Med najpozneje cvetočimi je nekaj polnjenih sort. Nevrstnate cvetove imajo tulipani iz skupine viridiflora, ki imajo del cvetnega tkiva zelenkasto obarvanega. Resičavi tulipani so posebna skupina, enako tudi papagajevke in pisane Rembrandtove tulpike. Tulipani so primerni za šopke in aranžmaje, le druženje z narcisami se ne obnese. Za potrebe floristov velikopotezni pridelovalci po posebnem postopku preparirajo tulipanove čebulice, da jih je mogoče v rastlinjakih pripraviti k cvetenju ob vsakem letnem času. Vse sorte pa za to niso primerne in tudi siljenje k cvetenju zunaj njihove naravne sezone zahteva kar nekaj strokovnega znanja.

Najvažnejše o oskrbi
Upoštevati kaže dejstvo, da rastejo predhodniki vrtnih tulipanov na izrazito prepustnih tleh, zato pretežki prsti dodamo pesek in jo s tem zrahljamo. Naslednja zahteva, ki se zanesljivo obrestuje, pa je pravočasno sajenje, ker le tako bodo čebule začele hitro odganjati korenine, kar ustreza naravnemu življenjskemu ritmu.
Kar zadeva globino sajenja, velja preprosto pravilo, da naj bo nad vrhom čebule dvakrat tako debela plast prsti, kot je debela čebula. Sadimo lahko z motičico, s sadilnim klinom ali s posebnim, posebej čebulnicam namenjenim sadilnikom.
Če se odločimo za sajenje v vrtni trati, najprej odstranimo kos ruše, posadimo čebule in spet pokrijemo z rušo. V splošnem se tulipani v travišču obnesejo slabše kot žafrani ali narcise, je pa vredno poskusiti. Pri vrtnih zasaditvah je zelo koristna zastirka, ki ohranja rahlost prsti in spomladi omogoča hitrejše ogrevanje. Uporabni so sekljanci, slama, kompost ali drugi razpoložljivi organski odpadki. Če je prst primerno hranilna, gnojenje ob sajenju ni potrebno, priporočljivo pa je ob začetku rasti, da se bodo čebule okrepile za naslednje cvetenje. To je pomembno predvsem tam, kjer naj tulipani več kot eno leto ostanejo na istem mestu.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media