Dva predloga za spremembo ZUJF

Dobro je vedeti | okt. '12

Maja sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je zaradi posegov v številne pravice v presoji na ustavnem sodišču, v bližnji prihodnosti pa se obeta tudi razprava v državnem zboru, saj so opozicijski poslanci vložili predlog za spremembo 143. člena, ki ureja usklajevanje pokojnin, in predlog za spremembe členov, ki spreminjajo nekatere pravice vojnih veteranov. Za dva od teh členov (143. in 232.) so bile vložene tudi pobude za oceno njihove ustavnosti.

Predlagana sprememba 143. člena ZUJF zahteva črtanje drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka. Gre za določbe o uskladitvi pokojnin, za katere Republika Slovenija zagotavlja iz državnega proračuna del ali vsa sredstva, ter višino in način izplačila letnega dodatka v letošnjem in v nekaj naslednjih letih. Uskladitev pokojnin po tej določbi je imela za posledico znižanje nekaj več kot 25.000 pokojnin od 1. junija letos, letni dodatek, odmerjen v različnih višinah, pa je bilo mogoče izplačati le upravičencem s pokojnino, nižjo od 622 evrov.
S črtanjem določb 143. člena ZUJF bi bila ukinjena pravna podlaga za zmanjšanje pokojnin, na katere se določba nanaša. Tako naj bi se vzpostavila prvotna višina pokojnine in s 1. januarjem 2013 izplačala razlika v višini pokojnine ter letnega dodatka.
Navedena zakonska dopolnitev v državnem zboru ni dobila podpore. Vlada pa je pripravila drugačen predlog sprememb. Po informacijah, znanih v času priprave prispevka, naj bi se vladina sprememba zakona nanašala le na razširitev kroga upravičencev, izvzetih iz uskladitve pokojnin. Izvzeti naj bi bili prejemniki pokojnin, ki so del pokojninske dobe dopolnili v republikah nekdanje SFRJ. Več o tem in posledicah morebitne spremembe bomo zapisali v prihodnji številki Vzajemnosti.

Dodatno zdravstveno zavarovanje
Druga sprememba, ki zadeva 101. in 232. člen ZUJF, pa zahteva razširitev zdaj bistveno omejene pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi na ranjene in družinske člane padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 ter njihove družinske člane. Predvideva pa tudi le začasno izgube pravice do plačila zdravstvene storitve v višini razlike do polne vrednosti. Ta je po določbah ZUJF zagotovljena le do 1. januarja 2013. Če bi bila predlagana zakonska sprememba sprejeta, izguba ne bi bila trajna, temveč bi veljala do začetka leta, ki sledi letu, v katerem je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. O vnovični pridobitvi pravice pa bi po uradni dolžnosti odločala pristojna upravna enota.

Prednostna obravnava, ki na to še čaka
Omenili smo že, da naj bi nekatere od navedenih določb presojalo tudi ustavno sodišče. Zahtevo varuhinje človekovih pravic za zadržanje uveljavitve drugega odstavka 143. člena ZUJF je sodišče zavrnilo, njeno pobudo za oceno ustavnosti določb tega člena pa naj bi obravnavalo prednostno. Zavrnitev zadržanja te določbe pomeni, da ustavno sodišče ne ocenjuje, da njeno nadaljnje uresničevanje prinaša težko popravljive škodljive posledice. Odločitev za prednostno obravnavo pa daje slutiti, da gre za zadevo, ki jo je mogoče obravnavati in o njej odločiti že v fazi postopka preizkusa ali v fazi pripravljalnega postopka.
Tako odločitev državnega zbora, kot tudi ustavnega sodišča bo pomembno vplivala na delo pokojninskega zavoda pri uresničevanju navedene zakonske določbe. Tega dela namreč ni malo! Spomnimo naj, da je pokojninski zavod pred izvedbo uskladitve po tej določbi vsem prejemnikom pokojnin, ki jih je zadevala (več kot 26.000), po pošti poslal posebno obvestilo. Iz njega so bili glede na evidence, ki so podlaga za pripravo obračunov obveznosti države do pokojninskega zavoda za izplačila pokojnin, vidni osnovni podatki o tej obveznosti, znesek pokojnine pred uskladitvijo in po njej ter pravna podlaga za izvedbo uskladitve. Kljub dobronamernosti takega obvestila, to pa je seznaniti upravičence z dejstvom, da je del ali celotna izplačana pokojnina obveznost državnega proračuna in da jo uskladitev po navedeni zakonski določbi znižuje, se je na pokojninski zavod vsul plaz kritik in očitkov, čeprav vse do te uskladitve ob nobeni drugi (pa jih je bilo v preteklosti več kot sto, tudi negativnih!) ni izdajal odločb, iz katerih bi bila razvidna nova višina pokojnine, je bilo to tokrat zahtevano od njega. Zoper navedena obvestila je pokojninski zavod prejel več kot 8.000 ugovorov. 

Več kot 12 tisoč pritožb
Na podlagi obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča RS, s katerim je zavrglo ustavno pritožbo zoper navedeno obvestilo in pobudo za oceno ustavnosti te določbe ter v njem zapisanega mnenja, da zahtevana uskladitev nima narave klasične uskladitve, temveč pomeni novost pri določanju višine pokojnine, kar je oblastno odločanje in torej zahteva izdajo upravnega akta, se je ZPIZ odločil (čeprav je ostala zakonska določba nespremenjena in ustavno sodišče zavodu ni neposredno naložilo izdajo upravnega akta!), da prejemnikom usklajenih pokojnin pošlje tudi ugotovitvene odločbe. Teh odločb je bilo več kot 25.000, kar je nekoliko manj od števila poslanih obvestil. Na podlagi kasnejše razlage pristojnega ministrstva je bilo namreč določeno število prejemnikov pokojnin izvzetih iz navedene uskladitve. Čeprav je bilo v odločbi posebej opozorjeno, da se bo podani ugovor zoper obvestilo upošteval kot pritožba zoper kasneje poslano ugotovitveno odločbo, je več kot 8.000 prejemnikov vložilo pritožbe tudi na te odločbe. Tako bo treba obravnavati več kot 12.000 pritožb (manjše število je posledica dejstva, da je več upravičencev posredovalo tako ugovor zoper obvestilo, kot tudi pritožbo zoper kasneje izdano ugotovitveno odločbo). Tolikšnega števila pritožb seveda ne bo mogoče rešiti v zakonitem roku. Njihova obravnava zahteva vpogled v dosje posameznega pritožnika, preverjanje podatkov in oceno utemeljenosti pritožbenih navedb. Zato je potrebnega več časa in več strokovnega dela. To pa ob omejenem številu delavcev pokojninskega zavoda pomeni daljše obdobje reševanja pritožb.
Uveljavitev predlagane spremembe 143. člena ZUJF bi poenostavila postopek reševanja pritožb, enako velja tudi za morebitno pozitivno odločitev ustavnega sodišča, kaj pa bi to pomenilo za prizadete prejemnike pokojnin, pa seveda ni treba posebej omenjati.