Skromna gibanja plač, višja inflacija
Uskladitev pokojnin, tudi če ne bi veljal interventni zakon, v novembru ne bi bila možna, ker so plače v prvih osmih mesecih letos za 0,3 odstotka nižje v primerjavi z minulim letom. Realna vrednost pokojnin in plač je zaradi rasti življenjskih stroškov vse nižja.
Vsakoletna jesenska napoved gospodarskih gibanja je po sistemski ureditvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomemben element uravnavanja spremembe višine pokojnin in drugih prejemkov. Določa namreč, da se pri uskladitvi v mesecu novembru lahko pokojnine uskladijo le za toliko odstotkov, da povprečna mesečna rast najnižje pokojninske osnove, veljavne v tekočem letu, po opravljeni februarski in novembrski uskladitvi in v primerjavi z njenim mesečnim povprečjem v prejšnjem letu ne sme preseči z jesensko napovedjo ocenjene rasti plač v obdobju januar – december tekočega leta ter v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
Kot je znano, pa sistemskega zakona, s katerim je urejeno usklajevanje pokojnin, v letošnjem letu zaradi interventnih ukrepov ni mogoče uporabiti! Februarsko uskladitev je onemogočal zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki je določal, da teh določb ni mogoče uporabljati do 30. junija 2012, veljavnost te prepovedi pa je nato zakon o uravnoteženju javnih financ podaljšal do konca letošnjega leta.
V javnosti se od časa do čas pojavljajo ugibanja, koliko so izgubili upokojenci in prejemniki pokojnin v letošnjem letu zaradi tega, ker pokojnin ni mogoče usklajevati. Interventni zakon, ki veljal v prvem polletju, je onemogočil uskladitev na podlagi rasti plač v prejšnjem letu, ki bi po sistemskem zakonu morala biti opravljena februarja. Gibanja v letošnjem letu pa so izjemno skromna; po začasnih podatkih Statičnega urada RS je povprečna bruto plača v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegla 1519,34 evra, kar je za 0,3 odstotka manj od povprečja v prejšnjem letu. Iz že omenjene napovedi gospodarskih gibanj sledi, da bi naj letošnja bruto plača povečala v primerjavi z lanskim povprečjem le za 0,5 odstotka. To bi bila tudi meja možnega povečanja najnižje pokojninske osnove v letošnjem letu, če bi lahko pri usklajevanju pokojnin uporabljali določbe sistemskega zakona, hkrati pa tudi meja višine uskladitve pokojnin v novembru. Te pa spričo take rasti bruto plač zanesljivo ne bi bilo, saj bi bil po februarski uskladitvi, če bi bila možna, povečanje najnižje pokojninske osnove zanesljivo višje.
Cene pa rastejo
Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj so razvidne tudi ocene gibanj cen življenjskih stroškov. Te v letošnjem letu najbolj krojijo spremembe cen energentov in hrane, zato je napovedana precej občutnejša rast kot pa pri plačah. V povprečju naj bi se cene življenjskih potrebščin v letošnjem letu zvišale za 2,8 odstotka, ob koncu leta pa za 3,3 odstotka. Ob napovedani rasti bruto plač to pomeni znižanje njihove realne vrednosti; ta ugotovitev pa seveda velja tudi za pokojnine.
Pokojnine prejemniku ni mogoče vzeti
Na septembrskem srečanju gorenjskih upokojencev na Jezerskem je dr. Ernest Petrič, predsednik ustavnega sodišča R Slovenije poudaril, da je pokojnina zaščitena z dvema ustavnima odločbama, zato je last upokojencev, ki so si jo pridobili z minulim delom. Zato je protiustavno ravnanje tisočih delodajalcev, ki v minulih letih niso plačevali prispevkov od bruto plač. Pokojnina je socialna garancija, ki jo prejemniku ni mogoče vzeti.
