Vaša svetovalka Milena Paulini november 2012
Družinska pokojnina po materi
Bralka M. L. iz Ljubljane piše, da je bila njenemu sinu, ki je zaradi duševne bolezni invalid I. kategorije, priznana invalidska pokojnina od leta 2010 dalje. Pokojnina mu je bila odmerjena za 15 let pokojninske dobe in je 270 evrov, njegovi prejemki skupaj z varstvenim dodatkom pa tako dosegajo blizu 400 evrov. Ker mu prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za preživetje, mu bralka vseskozi finančno pomaga, zato jo zanima, ali bo sin po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine. Njena pokojnina je 660 evrov, tako da bi bili v tem primeru sinovi prejemki nekoliko višji, kot jih prejema zdaj.
Pravica do družinske pokojnine gre otrokom do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti in le izjemoma še po 26. letu starosti. Do družinske pokojnine pa je upravičen tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do 15. leta starosti ali do konca šolanja. Če postane otrok popolnoma nezmožen kasneje, pa pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec ali uživalec pravice do pokojnine preživljal do svoje smrti.
Bralkin sin bi moral za priznanje pravice do družinske pokojnine poleg že ugotovljene invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni izpolnjevati še pogoj preživljanja, ki je določen v sklepu o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane. Po tem sklepu se šteje, da je zavarovanec ali upokojenec preživljal družinskega člana do svoje smrti, če ta ni bil zavarovan po tem zakonu, če je imel z njim skupno stalno prebivališče in če njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovanim primerom niso presegali polovice zneska osnove za odmero dodatnih pravic.
Za priznanje pravice do družinske pokojnine skupni prejemki bralkinega sina, denimo v letu 2012, ne bi smeli presegati polovice zneska osnove za odmero dodatnih pravic, to je 207,25 evra. Ker že samo njegova invalidska pokojnina brez varstvenega dodatka presega ta znesek, bralkin sin po njeni smrti, upoštevaje zdaj veljavno zakonodajo, ne bi mogel uveljaviti pravice do družinske pokojnine, saj ne bi izpolnjeval pogoja preživljanja, ki določa višino lastnih dohodkov.
Odmera starostne pokojnine
Bralec Š. P. iz Ljubljane sprašuje, kdaj je zanj ugodneje, da mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje - 30. ali 31. decembra letos. Pogoje za starostno pokojnino bo izpolnil z dopolnitvijo starosti sredi decembra, ko bo dopolnil starost 58 let, pogoj 40 let pokojninske dobe pa je izpolnil že oktobra. Iz izračuna višine starostne pokojnine, ki ga je prejel od ZPIZ, sledi, da je zanj najugodnejših zadnjih 18 let zavarovanja, saj ima v zadnjih letih precej višjo plačo. Skrbi pa ga, ali se bo lahko upokojil po zdaj veljavni zakonodaji, če bo s 1. 1. 2013 začela veljati nova pokojninska zakonodaja, njemu pa bi prenehalo z delovnim razmerje 31. 12. 2012.
Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač zavarovanca ali od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Za leto zavarovanja se upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo ali nadomestilo plače za najmanj šest mesecev zavarovanja, ali v letu, v katerem so bili najmanj za šest mesecev plačani prispevki od zavarovalne osnove.
Za izračun pokojninske osnove pa se ne upoštevajo plače, nadomestila ali zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Bralcu se torej v pokojninski osnovi za odmero starostne pokojnine ne bo mogla upoštevati plača, ki jo je dobil v letu 2012, če bi mu delovno razmerje prenehalo 30. 12. 2012, saj bi z 31. 12. 2012 že uveljavil pravico do starostne pokojnine. Če bo bralcu prenehalo delovno razmerje z 31. 12. 2012 ali kasneje po 1. 1. 2013, pa se mu bo starostna pokojnina odmerila tudi z upoštevanjem plače iz leta 2012, kar bi bilo po njegovih navedbah zanj ugodneje. Iz izračuna o predvideni višini starostne pokojnine naj bi bila zanj najugodnejše zadnje osemnajstletno povprečje plač, saj je bila višina plače v zadnjih 5 letih zavarovanja višja primerjavi s preostalimi leti.
Ne glede na to, da naj bi novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju začel veljati 1. 1. 2013, pa je povsem odveč bralčeva skrb, da bi zanj za uveljavitev pravice do starostne pokojnine veljale zgolj določbe novega zakona. V prehodnih določbah predloga novega zakona je namreč izrecno navedeno, da bo tisti, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po zdaj veljavnem zakonu, lahko uveljavil pokojnino pod temi pogoji tudi po uveljavitvi novega zakona. Ker predlog novega zakona zagotavlja varstvo pričakovanih pravic, se bo bralec, ki bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino sredi decembra letos, lahko upokojil po zdaj veljavnem zakonu, čeprav mu bo delovno razmerje prenehalo 31. 12. 2012 ali kasneje, torej že v času veljavnosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
