Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc november 2012
Lastniški delež kot darilo
Bralka je skupaj s partnerjem zgradila hišo. Sama ima hčer iz prejšnjega zakona, partner pa nima svojih otrok. Ker je partner bolan, bi rad podaril svoj del hiše bralkini hčeri. Zanima ga, kakšni bi bili davki v tem primeru.
Hči bralke ni hči njenega partnerja niti je ni partner posvojil. Tako torej šteje za osebo, ki ni v sorodstvenem razmerju, zato je uvrščena v skupino obdarjencev, za katere veljajo najvišji davki na darila.
Davki na dediščine in darila so odvisni od sorodstvenega razmerja in vrednosti daril. Obdavčitev je precej raznovrstna, kar prikazuje tabela. Vodoravno zgoraj so navedene vrednosti darila, navpično pa sorodstveno razmerje. V prvem dednem redu ni davka, pri vseh drugih pa je davek predpisan tako, da je določen odstotek ali pa kombinacija odstotka in fiksnega dela. Če, denimo, starši podarijo otrokom stanovanje v vrednosti 120.000 evrov, ni davka na to darilo, če pa otroci podarijo staršem isto stanovanje, znaša davek 6400 evrov + 8 odstotkov za presežek nad 100.000 evri, kar vse skupaj znaša 8000 evrov. Enako velja za tretji dedni red: če babica ali dedek podarita vnuku stanovanje, ta ne plača davka; v obratni smeri (vnuk starim staršem) pa je davek precej visok.
V primeru, ki ga opisuje bralka, bi bila njena hči za darilo, ki ji bi ga dal bralkin partner, obdavčena z najvišjo davčno stopnjo, saj bi sodila v skupino "vsi drugi". Če je na primer hiša vredna 250.000 evrov, je vrednost polovice dela, ki je last bralkinega partnerja, 125.000 evrov, kar pomeni, da bi hči plačala 17.600 evrov + (25 % od presežka nad 100.000 evrov, kar je enako 25 % od 20.000 evrov) = 17.600 evrov + (25 % od 20.000 evrov) = 17.600 evrov + 5.000 evrov = 22.600 evrov davka.
Popolnoma drugačna zgodba pa je, če partner najprej podari svoj delež bralki kot zunajzakonski partnerki, saj na to darilo ni davka. Nato pa bralka ta solastniški delež podari svoji hčeri, saj se tudi pri darilu med bralko in njeno hčerjo ne plača davek. S kombinacijo dveh darilnih pogodb tako lahko hči prihrani celoten davek. V tem primeru bi sicer imela stroške s sestavo in overovitvijo dveh pogodb, kar pa je zanemarljivo v primerjavi z davkom, ki bi ga sicer morala plačati hči.
