Kratke zdravstvene november 2012
Aktivirajte svojo odpornost
Za dobro splošno počutje in povečano odpornost je priporočljivo jemati vitaminsko-mineralno formulo FidiVit® Multi. Vsebuje namreč resveratrol, to je 100-odstotno naraven in izjemno močan antioksidant iz grozdja in še trinajst vitaminov in deset mineralov. Baker, cink, selen, vitamini B6, B12, C, D in folat izboljšujejo delovanje imunskega sistema. Magnezij, niacin in vitamini B2, B6, B12, C in pantotenska kislina pa zmanjšujejo utrujenost in izčrpanost. Strokovnjaki priporočajo, da na dan zaužijemo eno tableto s podaljšanim sproščanjem, ki omogoča boljši izkoristek mikrohranil.
Za strokovno svetovanje pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 32 35 vsak dan med 8. in 15. uro.
Na klope se pripravimo že zdaj
Zdravniki zatrjujejo, da sta jesen in zima najbolj primeren čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). To je huda bolezen, ki prizadene osrednje živčevje in lahko pusti resne zdravstvene posledice. Bolezen se začne tri tedne po ugrizu okuženega klopa z znaki, kot so vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje. Po prehodnem izboljšanju se v naslednji fazi poleg visoke vročine pojavi tudi hud glavobol in bruhanje; pogosto se temu pridruži še tresenje prstov rok in jezika, včasih motnje zavesti, v hujših primerih lahko nastopi ohromelost.
Zaradi ugodnih vremenskih razmer so klopi dalj časa aktivni, zato stopnja obolevnosti narašča. Da bi se ustrezno zaščitili, je potrebno osnovno cepljenje s tremi odmerki – če se cepimo zdaj, sledi naslednji odmerek čez en mesec, tretji pa čez 6 do 12 mesecev; nato so potrebni še poživitveni odmerki: čez 3 leta, kasneje pa na 5 let, po 60. letu starosti pa vnovič na vsaka 3 leta.
Previdno pri samozdravljenju
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja smo Slovenci veliki porabniki zdravil. Na prvem mestu so zdravila za zniževanje visokega krvnega tlaka, na drugem, tretjem, četrtem in šestem mestu pa že analgetiki, s katerimi blažimo različne bolečine. Najpogostejše so glavobol (migrena), zobobol, bolečine v hrbtu, mišicah in sklepih ali bolečine po operativnih posegih. Blage do zmerne bolečine blažimo z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta, pri tem pa upoštevajmo nasvet farmacevta. Upoštevajmo dejstvo, da hrana upočasni absorbcijo zdravila, če tableto vzamemo na poln želodec, bo učinkovala šele čez kako uro. Zdravilo v obliki praška pa bo delovalo hitreje, še bolje pa je, da zdravilo poplaknemo s kozarcem vode.
Sicer pa velja, da protibolečinska zdravila jemljemo največ pet, v nekaterih primerih do 10 dni. Če se simptomi ne izboljšajo ali se celo poslabšajo, moramo k zdravniku. Dobro je vedeti, da bolečine v želodcu ne moremo zdraviti z analgetiki (želodec lahko le pomirimo), pri bolečini v prsnem košu pa nemudoma obiščimo zdravnika.
Prenovljena prodajalna Sanolabor v Cityparku
V specializirani prodajalni Sanolabor v nakupovalnem središču Citypark v Ljubljani je na voljo velik izbor medicinskih pripomočkov ter raznovrstnih izdelkov za zdravo življenje. Po prenovi prodajalne so ponudbo še dopolnili z EKO kotičkom z največjim izborom ekološke kozmetike certificiranih proizvajalcev, ekoloških prehranskih dopolnil, super hrane in druge zdrave prehrane.
Gibanje olajša bolečine revmatikom
Kljub temu, da vse revmatične bolnike v Sloveniji zdravi le 20 revmatologov, pa so zgodnje diagnosticiranje, hitro in intenzivno zdravljenje, zlasti pa biološka zdravila zelo spremenila potek vnetnih revmatičnih bolezni, kot so revmatoidni artritis in spondiloartritisi. Če se bolezen začne intenzivno zdraviti v zgodnji fazi, je zdravljenje v najmanj treh četrtinah primerov zelo uspešno in bolniki ne občutijo trajnejših posledic.
Biološka zdravila bolniki so sicer dražja, a zelo učinkovita. Ker jih bolniki še premalo poznajo, je Društvo revmatikov Slovenije izdalo posebno brošuro, v katerih so na najpogostejša vprašanja bolnikov o bioloških zdravilih odgovarjali revmatologi in drugi strokovnjaki. Brezplačno jo lahko dobite v revmatoloških ambulantah in pri splošnih zdravnikih, na voljo pa je tudi v elektronski različici na spletni strani www.revmatiki.si.
Predvsem pa je pri revmatični bolezni, ki izrazito vpliva na gibljivost sklepov, mišično maso, moč in gostoto kosti pomembno gibanje. Z redno fizično aktivnostjo bolniki lajšajo bolečine, izboljšujejo gibljivost in prožnost sklepov ter mišično moč. Celo pri revmatoidnem artritisu, ko so sklepi vneti in otekli, kljub bolečinam bolnik ne sme mirovati.
