Z osveščanjem proti diabetesu

Dobro počutje | okt. '12

Leta 1995 je bilo na svetu 100 milijonov diabetikov in zdelo se je, da je to izredno veliko. Dobrih deset let kasneje, ko je OZN razglasil diabetes za epidemijo (2006), pa se je števec obolelih, ki se vrti vse hitreje, zavrtel že do 246 milijonov obolelih. Zadnji podatek, ki ga je sporočilo svetovno združenje za diabetes, pa je 336 milijonov obolelih. Ne le, da je diabetesa vedno več, tudi starostni prag obolevanja se pomika navzdol z dolgo veljavne kritične meje štirideset let.

Vse kaže, da je v 21. stoletju kljub izjemnemu medicinsko-tehničnemu napredku teže ostati zdrav kot nekdaj. Širjenje bolezni pa je samo eden od neugodnih aspektov diabetesa, drugi pa je, da se kljub izjemni solidarnosti naše družbe, ki za zdravljenje prispeva vrhunske strokovnjake, storitve, medicinsko tehnične pripomočke in zdravila, Slovenija v ničemer ne razlikuje od večine članic evropske unije. Študija CODE 2, ki so jo opravili v osmih evropskih državah, je pokazala, da dosega dobro glikemijo (normalen krvni sladkor) komaj tretjina zdravljenih bolnikov. To pomeni, da gre veliko strokovnih prizadevanj in denarja v nič, kajti slabo zdravljen diabetes začne neusmiljeno spodkopavati organizem, in lahko rečemo, da se po nekaj letih kronično zvišanega krvnega sladkorja šele začne prava sladkorna bolezen.

Diabetes načenja organizem
Zaradi slabo zdravljene sladkorne bolezni imamo v Sloveniji še vedno od 200 do 300 amputacij letno. Ali če pogledamo ledvice, ki so prav tako tarčni organ visokega krvnega sladkorja: med skupno 2.563 dializnimi bolniki je tačas kakih 500 diabetikov. Številke lahko tudi nekoliko odstopajo, vendar ostaja kot pribito, da je diabetes najpogostejši vzrok za odpoved ledvic. Deset let dializnega zdravljenja za enega bolnika stane zdravstveno blagajno približno 120.000 evrov, kar je zelo veliko, če pomislimo, da za vzdrževanje normalnega krvnega sladkorja tudi po diagnozi po navadi zadostuje malo več gibanja in malo manj hrane.
Slabšanje vida je pričakovan zaplet pri dalj časa trajajočem povišanem krvnem sladkorju. Da človek oslepi zaradi diabetesa, se danes že redko primeri, a je sladkorna bolezen še vedno najpomembnejši vzrok za slepoto v razvitem svetu in tega bi se moral zavedati vsak bolnik, ki dovoli, da je njegov krvni sladkor previsok. Diabetes slabo vpliva na zdravje zob in ustne votline, na celjenje ran, na kožo in lase itd. Stroški zdravljenja bolnika z diabetičnimi komplikacijami so v povprečju trikrat večji kot pri bolniku brez zapletov. Ocenjujejo, da je 75 odstotkov smrti v resnici povezanih z diabetesom, kajti ljudje s sladkorno boleznijo doživijo srčni infarkt ali možgansko kap tri do štirikrat pogosteje kot preostali del prebivalstva.
Ob teh številkah ne moremo več pristajati na dejstvo, da je za diabetike dobro poskrbljeno. Človek, ki zaradi diabetesa zadnjih deset let pred smrtjo ob množici zdravil preleži v postelji, ne da bi zaradi kapi mogel še enkrat stopiti na noge, in tako doživi 83 let, je resda dobro oskrbljen, ampak kdo med nami bi si želel desetletje vegetirati in biti v vsem odvisen od pomoči drugih?

Debelost in diabetes
Največji dejavnik tveganja za razvoj diabetesa je centralna trebušna debelost. Število debelih ljudi v EU se je v zadnjih tridesetih letih izjemno povečalo; pojav narašča z enako hitrostjo, kot smo ji bili priča v začetku devetdesetih letih v ZDA. V Evropi  je 28 odstotkov moških in 38 odstotkov žensk pretežkih ali debelih. Debelih je več kot 5 milijonov otrok, zato je Evropska komisija leta 2005 sprejela Zeleno knjigo, s katero je dala skupno evropsko razsežnost preprečevanju debelosti in z njo povezanih kroničnih bolezni.
To je bilo pred izbruhom krize, ki je še poslabšala družbenoekonomske razmere v Evropi in v Sloveniji, kar pomeni, da se možnosti za zdrav življenjski stil slabšajo, s tem pa se še večajo možnosti za širjenje bolezni življenjskega stila, med katerimi je diabetes na prvem mestu. Glavna vzroka za diabetes sta namreč nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti.

Kampanja za drugačno dojemanje diabetesa
O diabetesu je treba spregovoriti drugače, da bi ga spremenili. Zato se je v okrilju nevladne organizacije Zavod diabetes letos začela kampanja proti diabetesu, s katero želijo v vsak kotiček Slovenije sporočiti, da je edino, kar res šteje, normalen krvni sladkor. Krvni sladkor čista petka. Bodi odličnjak! Pet je pri krvnem sladkorju odlično, s petico ne boš dobil diabetesa, če pa je diagnoza že postavljena, se ti pri petki ni treba bati zapletov. Z velikih plakatov igralec Matjaž Javšnik, ambasador kampanje, po vsej Sloveniji nagovarja mimoidoče: »Ne vrzi puške v sladkorni trs!« Matjaž, ki je sam diabetik, a tudi izjemen organizator in vsestranski ustvarjalec, je prispeval v kampanjo tisti motivacijski potencial, s katerim si lahko obetamo spremembe v dojemanju diabetesa.
Ob kampanji je izšla publikacija Spremenimo diabetes, ki na poljuden način prikaže vso zapleteno problematika diabetesa, od zdravljenja do prehrane, za motivacijo pa služijo življenjske zgodbe »odličnjakov«, ki jih bolezen ne ovira ali so jo celo premagali. Publikacija bo do 14. novembra, ko je svetovni dan diabetesa, na voljo v zdravstvenih domovih, lekarnah in v nekaterih trgovinah.

Širjenje diabetesa
- Življenjski stil je vedno bolj nezdrav. Vse večje število prebivalstva živi v mestih, se slabo prehranjuje in premalo giblje, ob tem pa se večina ne zaveda, kakšne zdravstvene težave jim grozijo.
- V Sloveniji je po epidemioloških podatkih Inštituta za varovanje zdravja že 125.000 diagnosticiranih diabetikov, nadaljnjih 100.000 ljudi pa bolezen ogroža.
- Vlade držav po vsem svetu se soočajo z izjemno velikimi stroški zdravljenja diabetesa, stroški za delodajalce in nacionalne ekonomije, povezani z diabetesom, pa skokovito naraščajo.