Bistvene spremembe, ki jih prinaša pokojninska reforma
V prejšnji Vzajemnosti smo predstavili novosti v decembru sprejetega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati s 1. januarjem letos (ZPIZ-2). Omejili smo se na pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, saj so se skoraj v celoti spremenili. Tokrat pa bomo predstavili nov način določanja pokojninske osnove, odmero starostne pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do predčasne in delne pokojnine ter odmero teh pokojnin.
Starostno (in invalidsko!) pokojnino tudi po ZPIZ-2 pokojninski zavod odmeri od pokojninske osnove. Izračuna jo na podlagi osnov (plač, zavarovalnih in drugih osnov), od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V letu 2013 se bodo za izračun posamezne pokojninske osnove upoštevale povprečne mesečne osnove iz katerihkoli zaporednih devetnajstih let zavarovanja od vključno 1970. leta dalje. Starostna pokojnina pa se odmeri od tiste osnove, ki je za zavarovanca najugodnejša. V primerjavi z ZPIZ-1 gre za eno leto daljše obdobje, ki pa se bo nato vsako naslednje leto podaljšalo še za leto vse do končnih 24 let. Upoštevajo se povprečne mesečne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. To osnovo mora vsako leto objaviti pristojni minister za finance. Iz posameznega koledarskega leta je mogoče upoštevati povprečno mesečno osnovo le, če je bila izplačana ali so bili od nje plačani prispevki za najmanj šest mesecev, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če posameznik v posameznem koledarskem letu ni bilo zavarovan ali pa je trajalo zavarovanje manj kot šest mesecev, se tako leto preskoči pri izračunu, upošteva pa se prvo naslednje koledarsko leto, za katero so na voljo osnove, ki jih je možno upoštevati. To pravilo velja tudi v primeru, da ni mogoče pridobiti podatkov o osnovah za posamezno koledarsko leto. Tudi po ZPIZ-2 osnov iz koledarskega leta upokojitve ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
Valorizacija osnov
Medsebojno primerljivost osnov iz različnih koledarskih let tudi po novem zagotavljamo tako kot po ZPIZ-1 - z njihovo valorizacijo. Temu služijo valorizacijski količniki, ki pa se določajo drugače kot po prejšnjem zakonu. Valorizacija osnov iz prejšnjih let se opravi na ravni koledarskega leta pred letom uveljavitve pravice do pokojnine. Pri tem pa se upoštevajo le gibanja povprečnih plač v državi, izplačanih za posamezno koledarsko leto, ne pa tudi gibanja pokojnin. S takim načinom je odpravljena dosedanja horizontalna enakost med novimi in starimi pokojninami. Tako bodo v prihodnje možne razlike med pokojninami, odmerjenimi za enako dolgo pokojninsko dobo in za enake osnove, upoštevane pri izračunu pokojninske osnove, znova pa bo pomemben tudi datum upokojitve!
Odmera starostne pokojnine
Nov način določanja valorizacijskih količnikov ima za posledico dvig pokojninske osnove. Njeno nevtralizacijo (sicer bi bile po novem odmerjene pokojnine bistveno višje od starih) in s tem relativno enakost med prejemniki pokojnin iz različnih obdobjih pa do določene mere zagotavlja spremenjeno vrednotenje pokojninske dobe. To načelo je uveljavljeno s takojšnjim učinkom, torej brez prehodnega obdobja. Novi odstotki za odmero so, logično (zaradi višje pokojninske osnove) nižji od doslej veljavnih. Njihove omejitve navzgor pa prav tako ni. Daljša pokojninska doba ima za posledico višji odstotek za odmero in s tem tudi višjo pokojnino.
Tudi po ZPIZ-2 še obstaja razlika v višini odstotkov za odmero starostne pokojnine po spolu. Za 15 let zavarovalne dobe se starostna pokojnina ženski odmeri v višini 29 odstotkov, moškemu pa v višini 26 odstotkov pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se v letu 2013 ženski prišteje 1,41 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Če znaša pokojninska doba vsaj šest mesecev, pa znaša povečanje za žensko 0,71 odstotka, za moškega pa 0,63 odstotka. Za moške je opisani način vrednotenja pokojninske dobe dokončen, za ženske pa se bo v prihodnjih letih še spreminjal.
Spodbude zaradi odlaganja uveljavitve starostne pokojnine
ZPIZ-2 določa tudi spodbude za odlaganje uveljavitve pravice do starostne pokojnine po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Izražene so v drugačni vrednosti pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev. Vsako leto pokojninske dobe brez dokupa po uveljavitvi navedenega zakona, vendar pa največ tri leta se bo pri odmeri upoštevalo v višini 4 odstotkov, najmanj tri mesece pa v višini enega odstotka. Do takega vrednotenja bo letos upravičena ženska, če je dopolnila 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, moški pa 58 let in 4 mesece starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Najnižja in najvišja pokojninska osnova
ZPIZ-2 ohranja omejitve pokojnin navzdol in navzgor z najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo. V posameznem koledarskem letu znaša najnižja pokojninska osnova 76,5 odstotka povprečne mesečne plače v državi iz minulega leta, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v državi. Zato jo bo treba vsako leto določiti na novo. To pa velja tudi za najvišjo pokojninsko osnovo, ki je štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove. Obe osnovi se uporabljata le pri na novo uveljavljenih pokojninah! Najnižja pokojninska osnova v primeru, če pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in skupaj s pripadajočimi uskladitvami ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Najvišja pokojninska osnova pa v primeru, če pokojnina skupaj s pripadajočimi uskladitvami in odmerjena glede na da dopolnjeno pokojninsko dobo od dejanske pokojninske osnove presega pokojnino, do katere bi bil zavarovanec upravičen, če bi bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove. V prvem primeru se pripadajoča pokojnina odmeri od najnižje, v drugem pa od najvišje pokojninske osnove.
Izplačilo 20 odstotkov starostne pokojnine
Povsem novo spodbudo za odlaganje uveljavitve pravice do starostne pokojnine predstavlja možnost izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine na dan njene uveljavitve. Do takega izplačila bo upravičen zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za upokojitev, če bo še naprej in v nespremenjenem obsegu zavarovan pri zavodu. Izplačilo mu gre od prvega dneva po vložitvi zahteve, časovno pa je omejeno do prenehanja zavarovanja ali morebitne uveljavitve delne pokojnine, vendar najdlje do 65. leta starosti.
Do takega izplačila je lahko upravičen tudi zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, vendar le, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2, po katerem se mu odmeri starostna pokojnina in določi 20-odstotni del! Uveljavitev izplačila v tem primeru pa ima pomembne posledice, zato jo bo treba temeljito pretehtati. Če se namreč zavarovanec odloči zanjo, izgubi možnost uveljavljanja pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1!
Predčasna pokojnina
ZPIZ-2 vnovič uvaja možnost predčasne upokojitve. V letu 2013 lahko uveljavi predčasno pokojnino ženska, ki je dopolnila starost 58 let ter 38 let in 4 mesece pokojninske dobe, moški pa, če je dopolnil 58 let in 4 mesece starosti in 40 let pokojninske dobe. Zniževanje zahtevanih starosti ni možno!
Predčasna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot starostna pokojnina in v enakem odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Tako določena pokojnina pa se nato zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti, in to ženski do dopolnjenih 61 let in 6 mesecev, moškemu pa do starosti 63 let in 6 mesecev. Zmanjšanje je omejeno na največ 18 odstotkov, kolikor znaša za pet let manjkajoče starosti. Zmanjšanje je trajno, torej zadeva ves čas uživanja pokojnine!
Tudi zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, lahko zahteva izplačilo 20 odstotkov te pokojnine, ki bi mu šla na dan njene uveljavitve, če še naprej ostane v nespremenjenem obsegu zavarovan pri pokojninskem zavodu. Časovna omejitev takega izplačila je enaka kot pri izplačilu takega dela starostne pokojnine. Mogoče ga je prejemati do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar pa najdlje do dopolnjenega 65. leta starosti.
Če se zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo 20 odstotkov predčasne pokojnine, pozneje premisli in uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino, se mu višina zmanjšanja določi glede na število manjkajočih mesecev do dopolnjenih 65 let starosti.
Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 lahko, če izpolnjuje pogoje za predčasno pokojnino, določene v ZPIZ-2, zahteva izplačilo 20 odstotkov predčasne pokojnine. Posledice take odločitve so enake kot pri uveljavljanju izplačila navedenega dela starostne pokojnine. Tak zavarovanec z uveljavitvijo izplačila 20 odstotkov predčasne pokojnine izgubi pravico do starostne pokojnine po ZPIZ-1!
Delna pokojnina
Delna pokojnina je omogočena le zavarovancem, zavarovanim kot delavci v delovnem razmerju, samozaposlenim, družbenikom ali kmetom. Krog upravičencev je v primerjavi s prejšnjim zakonom veliko širši. To pa velja tudi za način dela v času prejemanja delne pokojnine. Delna pokojnina namreč po novi ureditvi ustreza določenemu odstotku starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen njen prejemnik na dan njune uveljavitve. Višina odstotka je odvisna od skrajšanja polnega delovnega ali zavarovalnega časa. Zakon določa le minimalni čas trajanja obveznega zavarovanja, ki znaša najmanj 4 ure na dan ali 20 ur na teden.
Povedano tudi kaže na to, kdo je upravičen do delne pokojnine. To so prej našteti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine.
Da pa bi bila taka oblika pokojnine za upravičence še bolj privlačna, je predvideno še njeno 5-odstotno povečanje, ki pa je časovno omejeno, in sicer do dopolnitve 65. leta starosti.
Morebitna sprememba obsega zavarovanja med prejemanjem delne pokojnine, ki jo mora prejemnik sporočiti zavodu, vpliva pa na njeno višino od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
Delno pokojnino lahko uveljavi tudi zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine po ZPIZ-2. Pokojnina se mu odmeri po predpisih, veljavnih od 1. 1. 2013. Tudi v tem primeru pa ima uveljavitev pravice do pokojnine po ZPIZ-2 za posledico izgubo pravice do odmere pokojnine po ZPIZ-1!
Po prenehanju obveznega zavarovanja lahko uživalec delne pokojnine zahteva izplačilo celotne predčasne ali starostne pokojnine, odvisno pač od pokojnine, ki je bila podlaga za odmero, njunega odstotnega povečanja glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času njunega prejemanja ali pa njuno vnovično odmero ob upoštevanju osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času prejemanja, dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in starosti na dan prenehanja zavarovanja.
Novi zneski dodatkov za pomoč in postrežbo
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb v višini 53 odstotkov najnižje pokojninske osnove iz zadnjega meseca pred uveljavitvijo zakona (torej iz decembra 2012), dodatek za opravljanje večine življenjskih potreb dosega polovico tako ugotovljenega zneska, dodatek za najbolj prizadete pa 76 odstotkov prej navedene osnove. Na podlagi te zakonske določbe je svet ZPIZ je na januarski seji sprejel ugotovitveni sklep o višini dodatkov za pomoč in postrežbo v letošnjem letu in ga objavil v Uradnem listu RS.
Zneski dodatkov za pomoč in postrežbo od 1. januarja 2013
- 292,11 evra za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter za slepe in na postelje priklenjene osebe,
- 146,06 evra za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in za slabovidne,
- 418,88 evra za uživalce pokojnin, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč pri stalni zdravstveni negi.
Zneski dodatka za pomoč in postrežbo se usklajujejo po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Po zadnjih statističnih podatkih je dodatek za pomoč in postrežbo prejemalo 29.803 upravičencev, od tega velika večina upokojencev. Nižji znesek jih je prejemalo blizu 18 tisoč, višjega blizu 10 tisoč in le 520 najvišjega.
