Št. 2, februar 2013

Šumijo gozdovi domači ...


Ko je bila napisana ta domoljubna pesem, so nas naši gozdovi res razveseljevali s prijetnim šumenjem in s svojim bogastvom prispevali k narodnemu blagru. Žal pa dandanes bolj kot šumenje slišimo žalostno ječanje še zdravega lesa pod težo polomljenega, gnijočega … Namesto da bi lastniki čistili gozdove in jih pomlajali, da bi tudi zanamcem zapustili tako premoženje, kot so ga nam prejšnji rodovi, je v njih vse več grmovja in odmrlega lesa, kar onemogoča, da bi se gozdovi pomlajevali po naravni poti. Vsemu temu navkljub pa rada zavijem na gozdne poti in pri tem opazujem in razmišljam, kako bi preprečili nevestno ravnanje lastnikov in države. Od vseh lastnikov bi morali z zakonom in z učinkovito inšpekcijo doseči, da bi redno čistili gozdove, sicer pa jih kaznovati. Tako bi bila korist večstranska: državi bi lahko nekaj denarja padlo v njeno vse bolj prazno blagajno, lastniki pa bi, namesto kazni, raje dovolili ljudem, ki si vse teže plačujejo drago ogrevanje, da si zastonj pripravijo drva.
Podobno bi kaznovala tudi lastnike neobdelanih kmetijskih površin. Vse več jih je in vse bolj jih zarašča raznovrstno grmovje in plevel, kar kazi sicer lepo pokrajino in tudi škoduje naravi. Ob visoki brezposelnosti in revščini je zagotovo veliko ljudi, ki bi si radi sami pridelali nekaj hrane, če bi imeli takšno možnost. Pa tudi takih, ki vedo, da je doma pridelana hrana bolj zdrava, je veliko. Lastniki bi morali plačati davek na neobdelana zemljišča. Tako bi imela korist ali država, ki bi dobila davek, ali pa ljudje, ki bi to zemljo obdelovali za skromno najemnino, pa tudi lastnik, ki bi jo dobil. Prav gotovo pa je v naši državi možnih veliko različnih ukrepov, ki bi pripomogli k boljšemu gospodarjenju tako na področju kmetijstva in gozdarstva, kot tudi na drugih področjih. A večina ukrepov vpliva le na zniževanje stroškov države in na siromašenje naroda.
Po zadnjih statističnih podatkih ZPIZ ima 29,5 odstotka upokojencev manj kot 500 evrov pokojnine. In če mora tak upokojenec živeti sam in plačati tudi vse stroške, si le stežka predstavljamo, kako lahko dostojno preživi od ene pokojnine do druge. Če država ne more zagotavljati solidnih pokojnin, bi morala vsaj omogočiti ljudem, ki še zmorejo, da kaj zaslužijo ali si kako drugače olajšajo življenje.
A bodimo optimistični! Letošnje leto je po kitajskem horoskopu leto vodne kače, njena energija pa bistveno zmanjšuje možnosti za egoistična ravnanja, podpira pa pravičnost in delovanje za širše dobro.

Vaša urednica
Marinka Levičar

Kazalo

Bistvene spremembe, ki jih prinaša pokojninska reforma V prejšnji Vzajemnosti smo predstavili novosti v decembru sprejetega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati s 1. januarjem letos (ZPIZ-2). Omejili smo se na pogoje za pr

(Pre)draga prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje Pokojninska reforma ZPIZ-2 ohranja institut prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (OPIZ). V primerjavi z dosedanjo ureditvijo pa se po ZPIZ-2 bistveno povečuje prispe

Za gmotni položaj ljudi je bolje, da ostanejo čim dlje v službi Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež si želi, da bi število zavarovancev spet začelo naraščati in da bi bili prilivi od prispevkov v pokojninsko b

Vaša svetovalka - Mag.Milena Paulini - februar 2013 Vdovska ali invalidska pokojnina Bralka H. P. iz Ljubljane piše, da je njen sin star 38 let in da je od leta 2003 duševni bolnik. Dopolnil je 5 let pokojninske dobe, v vmesnih obdobjih pa je bil prija

Vaš svetovalec: mag. Janez Tekavc – februar 2013 Solastniški delež Bralec piše, da je podedoval manjši solastniški delež v hiši, ki jo uporablja večinski solastnik. Zanima ga, kakšne koristi ima lahko od svojega solastniškega deleža. Bralec ima teo

Vaš svetovalec Dušan Bavec – februar 2013 Delovni invalid tretje kategorije Bralec je z odločbo ZPIZ pridobil status delovnega invalida tretje kategorije ter s tem pravico do prerazporeditve na drugo delovno mesto z delovnimi omejitvami. Bral

Vaš svetovalec Boštjan J. Turk – februar 2013 Osebe z duševnimi motnjami in pravica do zasebnosti Bralkina mama je stara 81 let, ima demenco in še nekatere, s to boleznijo povezane duševne težave, tako da že zgublja stik s stvarnostjo. Zdravnik j

»Ne peti, rjoveti bi morali v teh dneh poeti …« Sredi lanskega decembra je minilo devetdeset let od rojstva slovenskega pesnika in partizana Karla Destovnika Kajuha. O njegovi literarni zapuščini je veliko napisanega, zagotovo pa njegove pesmi izža

Priljubljeni zdravnik, predvsem pa dober človek Ime zdravnika Konstantina Konvalinke je tesno povezano z zdraviliščem Dolenjske Toplice. Bil je priljubljen zdravnik in nekaj let lastnik kopališča,  ki ga je povzdignil v sanatorij, dobro znan po šir

Sv. Hema Hema se je rodila na gradu Pilštanj grofu Engelbertu in grofici Tuti, verjetno leta 983. Bila je slovenskega plemiškega rodu, saj je bil njen ded ali praded Svetopolk, ki mu je cesar Arnulf I. leta 89

»Pust je pršu« Čeprav je december za mnoge najlepši čas v letu, pa je pustni čas za marsikoga najbolj zabaven. Tako ga doživljamo tudi v krajih pod Snežnikom, kjer si kmalu po novem letu dolge zimske večere krajšajo

Veterinar, ki je zbral čudovito zbirko starin Josip Nikolaj Sadnikar, veterinar po poklicu, po duši pa umetnik in muzealec, ustanovitelj prve in največje zasebne muzejske zbirke pri nas je želel, da kamniška zbirka prehaja iz roda v rod po moški

Desetletja z očesom na iskalu kamere Pravijo, da je zanimiv mož, ki pri devetdesetih še vedno z enim očesom opazuje svet okoli sebe. Morda z drugim očesom mežika lepim damam? Nikakor, se zasmeje. Če povemo, da ima eno oko na iskalu kamer

Ko še živim, me radi imejte »Tudi poslej ne bom več štela let, štetje mi ne pomaga živet. Bolje težave je premagovati, v miru živeti, čim dlje zdrav ostati. Zdaj, ko še živim, me radi imejte, « je zapisala Milka Povše. Verzi  so

Polhov Gradec je ena sama zgodovinska učilnica »Ko sem leta 1960 prišla v Polhov Gradec, sem pravzaprav malo vedela o kraju in njegovi zgodovini. Pritegnil me je razgiban svet, nekateri zaobljeni grebeni in na drugi strani ostri vrhovi s strmimi p

Gradnikova bogata spominska zbirka V vasi Medana, sredi slikovitih Goriških Brd je na ogled muzejska zbirka tukajšnjega rojaka, pesnika in pravnika Alojza Gradnika. O njegovem delu lahko med drugim preberemo: »Po obsežnem pesniškem del

Za jasen pogled na svet Vse življenje nas prepričujejo, da se bomo na stara leta teže gibali, da se nam bodo kosti lomile, da se bomo počasneje (če sploh) zdravili in da bomo vse slabše videli. Precej neprijetna podoba staro

Naj vas zima ne postara! Res je poleti vidne več kože, ker pač nosimo manj oblačil, vendar pa je nega kože pozimi enako pomembna. Kot pravijo strokovnjaki, je zima celo najhujši letni čas za kožo. In to velja ne glede na leta

Kratke zdravstvene novičke februar 2013 Sirup za lažje dihanje Islandski lišaj za zdrava dihala in žajbelj v vodnem izvlečku sta posebnost edinega Medexovega sirupa, ki ne vsebuje medu. Osnova sirupa je namreč  agavin sirup iz ekološke pri

Recite stop virozam in gripi Človek z zdravim življenjskim slogom in v dobri psihofizični kondiciji ima boljši imunski sistem, ki ga uspešno varuje pred nalezljivimi (prehladi, gripa) in rakavimi obolenji. Stanje imunskega siste

Praznoverje Kar nekaj je praznovernih, kot tudi rečemo, vraževernih ljudi. Pravijo, da je na svoj način malce vraževeren vsak človek. Ste morda tudi vi?Sama priznam, da mi je prijetno, ko na travniku uzrem sila r

Iz svetovalnice februar 2013 Čustvena nestabilnost V posvetovalnici je pomoč poiskala hčerka našega naročnika. Stara je 37 let, visoko izobražena, občasno zaposlena, v nestabilnem razmerju z zdajšnjim partnerjem. Nezadovoljna je

Predihanost, spretnost in moč Prejšnje mesece smo se utrjevali v moči in ravnotežju, danes pa so na vrsti vaje za boljšo predihanost ter predvsem spretnost. Po nekajminutni hoji za ogrevanje se ustavite na ravnem in varnem terenu

Pust mastnih ust … potem pa post Po sodobnih merilih pustna pojedina ni zdrava, toda le, če gledate posamezne jedi ločeno in ne kot celoto. Že stare mame so znale kombinirati pustne jedi z obilico vlaknin, z zelišči, s stročnicami, z

Vemo dovolj o mleku? Razmerje med hranili v posameznih vrstah mleka je različno, a vseeno lahko rečemo, da je mleko hranilno zelo bogato in skupaj z jajci ter z rastlinskimi beljakovinami nadomešča meso v človekovi vsakda

Zdravilne rastline iz tujih logov V času prehladov in gripe lahko lajšamo težave tudi z manj znanimi zdravilnimi rastlinami ali njihovimi pripravki. Limonina trava izvira iz Indije, trava z dolgimi suličastimi listi in ostrimi robov

Recepti februar 2013 Fižolova enolončnica 250 g suhega fižola namočimo preko noči. Naslednji dan vodo odlijemo, nalijemo novo in skuhamo s ščepcem soli in šetrajem ter prihranimo. V loncu na povišan pritisk je namočen s

Pustovanje na Kanarskih otokih Kanarski otoki so še posebej privlačni pozimi, saj tam ne poznajo nizkih temperatur, mrzlega morja in snežnih zametov. No, sneg vendarle kdaj pa kdaj pobeli najvišjo goro na otoku Tenerife, a to je ka

»Tu gori, na Bajnšicah, je vse drugače« Na skrajnem vzhodnem delu Banjške planote, tik ob robu nad Čepovansko dolino, se v ozkem pasu razprostira najdaljša - tri ure hoda dolga vas v Sloveniji Lokovec. Deli se na Spodnji, Srednji in Zgornji

Vrtnarstvo je del kulture Že v besedi hortikultura je v njeni zadnji polovici nakazana kulturnost. Kar so nekdanji Latini označevali kot hortus in hortulanus, pa Slovenci razumemo kot vrt in vrtnar. Prav ta povezava med vrtnar

Razširjanje ambrozije s ptičjo hrano Na prvi pogled se zdi, da ni najbolj primeren čas za pisanje o pelinolistni žvrklji (ambroziji), saj imamo v zimskem času še najmanj težav z njo. Ob cestah in železnicah, na zapuščenih zemljiščih bliz

Leto Evropejcev Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso je sredi januarja ob irskem prevzemu predsedovanja EU v Dublinu napovedal, da bo letošnje leto priložnost za temeljito razpravo o prihodnosti evropske

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media