Za jasen pogled na svet
Vse življenje nas prepričujejo, da se bomo na stara leta teže gibali, da se nam bodo kosti lomile, da se bomo počasneje (če sploh) zdravili in da bomo vse slabše videli. Precej neprijetna podoba starosti, za katero pa že nekaj časa vemo, da ne drži povsem. Tudi tista o slabšem vidu ne.
Sicer je res, da večinoma ljudje po 50. letu starosti obolevajo za hudo očesno boleznijo, degeneracijo rumene pege (makule). Vendar se lahko zgodi, da zbolijo tudi mlajši. Ta bolezen prizadene več kot 30 milijonov ljudi po vsem svetu in je tudi glavni vzrok za slepoto starejših (podatki so zbrani iz razvitih držav, v nerazvitih jih sploh nimajo). Znakov bolezni sicer bolnik na začetku ne opazi, potem pa se mu začne slika nenadoma megliti. Ne vidi podrobnosti, v sliki se pojavljajo valovite črte, vidi samo del vidnega polja. Obrazi so megleni, težko prepozna barvo, zmanjšana je občutljivost za kontraste. Oko se teže prilagaja menjavanju svetlobe in teme, izgublja občutek za ostrino. Bolniki so občutljivi na močnejšo svetlobo in zvečer bolje vidijo kot podnevi. Težave imajo z vsakdanjimi opravili: težko prepoznavajo obraze, vidijo megleno, ne morejo se več ukvarjati s pletenjem, šivanjem ali vezenjem, ne morejo več voziti avta ali brati. Tako se počasi zaprejo v svoj svet, kjer z grenkobo živijo od spominov.
Prizadeta je rumena pega
Bolezen počasi uničuje ostrino centralnega vida, ki ga potrebujemo za vse prej naštete dejavnosti. Prizadene rumeno pego, ki je v središču mrežnice in nam omogoča, da vidimo podrobnosti. Obstajata dve vrsti starostne degeneracije makule: suha in mokra. Suha je najbolj pogosta oblika in se pojavlja v več stopnjah. Na začetku se v očesnem ozadju nabirajo rumeni odpadki, ki jim pravijo drusen. Razlikujejo se po velikosti in številu. Nabiranje drusena je tudi sicer naravna sestavina procesa staranja. Toda bolezen napreduje v suho degeneracijo makule (DM), ko se količina drusena poveča, stanje na svetlobo občutljivih celic in okoliškega tkiva v rumeni pegi pa slabi, kar povzroča opazne težave z vidom. Prizadeti sta lahko obe očesi ali le eno. Če gre le za eno oko, je bolezen še teže odkriti, saj si zdravo oko bolj prizadeva nadomestiti to, česar bolno oko ne more zaznati. Zaradi tega so potrebni pogosti samopregledi oči in redni obiski pri specialistu, kar je izjemno pomembno za vse, pri katerih je večja nevarnost za razvoj bolezni. Bolezen se namreč lahko razvije v tako imenovano mokro DM, ki je hujša oblika bolezni, prizadene pa od 10 do 15 odstotkov ljudi s suho obliko bolezni. Krvne žilice pod rumeno pego se začno nenormalno razraščati. Proces se imenuje angiogeneza, ki je sicer nujno potrebna, dokler poteka v mejah normale. Na novo razraščajoče odvečne žilice pa puščajo tekočino in kri, kar povzroča mozoljčkom podobne žepke, ki vse bolj slabšajo vid. Ravne linije so videti valovite, namesto jasne slike bolnik vidi temne madeže ali madeže v središču vidnega polja. Mokra oblika DM poteka hitro in poškoduje rumeno pego, kar povzroča izgubo centralnega vida. Za bolnike, pri katerih obstaja verjetnost, da se jim bo razvila mokra DM, je zelo pomembno, da so pod stalnim nadzorom specialistov. Krvavenje v oko namreč lahko povzroči brazgotinjenje, ki ga potem ni več mogoče zdraviti in so poškodbe trajne.
Kako zmanjšati tveganje?
Verjetnost, da človek zboli, se po 50. letu veča. Tisti, ki bolezen že imajo na enem očesu, so v večji nevarnosti, da bodo zboleli še na drugem očesu. Pozorni morajo biti tudi najbližji sorodniki, saj je možno, da se bolezen razvije v družini. Ženske za malenkost pogosteje zbolevajo kot moški, večje tveganje je tudi za kadilce in tiste, ki imajo previsoko telesno težo ali visok krvni tlak.
Da bi zmanjšali možnost nastanka rumene pege, lahko marsikaj storimo sami. Tobak je za človeka na splošno škodljiv in ne škoduje samo očem. Nikar ne mislite, da je že prepozno za to, da bi nehali kaditi: za izboljšanje zdravja ni nikoli prepozno.
Tudi shujšati ni lahko, a če boste uživali zdravo hrano z veliko sveže zelenjave, bodo kilogrami kar sami izginjali. Bolniki ali tisti, ki so v večji nevarnosti, da zbolijo za degeneracijo makule, naj bi uživali čim več sveže sezonske listnate temno zelene zelenjave in po možnosti ekološko pridelane. Podobno velja tudi za sadje. Oboje, sveža zelenjava in sadje namreč vplivata na to, da se normalizira nenormalno razraščanje žil in s tem zaustavi bolezen. Na jedilniku takega bolnika naj ne bi bilo mesa, pač pa samo ribe. Še nedolgo tega so strokovnjaki svetovali, da tudi telovadba ni dobra, a je znanost to zanikala in zdaj bolnikom celo priporoča gibanje.
Novo zdravilo - novo upanje
Še nedavno tega za bolnike z mokro obliko degeneracije makule skoraj ni bilo upanja. Po novem pa so zdravniki ugotovili, da lahko preprečijo nadaljnji razvoj bolezni, če omejijo delovanje posebnih beljakovin, ki spodbujajo nastajanje novih žilic. Zdravljenje je posebej uspešno, če se je začelo še pred brazgotinjenjem. Za zdravljenje se uporablja zdravilo, ki je sicer namenjeno zdravljenju raka in je na voljo tudi pri nas (bevacizumab z imenom Avastin). V svetu pa se že kar nekaj časa uporabljajo nova zdravila, je povedal ameriški specialist za angiogenezo dr. William W. Li, ki je tudi ustanovitelj fundacije za angiogenezo. Imenuje se aflibercept (Eylea) in je bilo razvito prav za mokro obliko DM. Zdravilo kot injekcijo vbrizgajo v oko, a poseg ni boleč, saj zdravnik najprej omrtviči oko. Bolniki, ki hodijo po te injekcije, pravijo, da se jim je vid precej izboljšal in da lahko spet delajo to, česar še nedavno tega sploh niso več mogli. Novo zdravilo bo v Evropi (s tem pa, upajmo, tudi pri nas) verjetno na voljo že letošnjo pomlad.
1. Vid lahko testiramo tudi sami doma, s takoimenovano Amslerjevo mrežo. Iz karirastega papirja izrežite kvadrat in na sredini označite piko. List z eno roko držite v taki oddaljenosti, kot običajno berete, z drugo roko pokrijte eno oko in glejte v mrežo (nadenite si očala, če jih tudi sicer potrebujete za branje). Če vidite vse kvadratke enako velike in črte v mreži ravne, je z vašim vidom vse v redu. Če pa vidite ukrivljeno, popačeno ali zamegljeno sliko ali vmesne praznine, pa za vsak primer obiščite okulista..
2. Tako vidi mrežo nekdo z degeneracijo rumene pege.
