Recite stop virozam in gripi
Človek z zdravim življenjskim slogom in v dobri psihofizični kondiciji ima boljši imunski sistem, ki ga uspešno varuje pred nalezljivimi (prehladi, gripa) in rakavimi obolenji.
Stanje imunskega sistema pri posamezniku lahko ocenimo na teh ravneh:
Čustveno stanje: občutljivost, frustriranost, nestabilnost, poželenje po hrani, odvisnost od hrane ali pijače, depresije. Mentalno stanje: težave s koncentracijo, s spominom, pozabljivost, pomanjkanje zanimanja za življenjske izzive. Energija: nizka, obdobje z veliko in malo energije, hiperaktivnost. Mišice: oslabelost, mlahavost, bolečine, napetost, mravljinčenje, poškodbe. Glava: bolečine, vrtoglavica, bolečine pri premikanju oči.
Premislimo o vzrokih, ki motijo delovanje imunskega sistema. Morda smo zabredli v začarani krog stresov, potlačenih čustev, nerešenih osebnostnih težav ... Morda nimamo rednih obrokov ali uravnotežene prehrane z vsemi potrebnimi makro in mikro hranili. Vprašajmo se, koliko gibanja privoščimo svojemu telesu. Ali spijemo dovolj vode? Ali si zagotavljamo dovolj počitka in spanja?
Odzivnost imunskega sistema
Ko določeni vzroki, ki motijo imunski sistem, trajajo dalj časa ali se vztrajno ponavljajo, se imunski sistem začne napačno odzivati in na koncu sam povzroči bolezen.
Če pa človek živi usklajeno s svojimi čustvi, potrebami in okolico, mu to daje zadovoljstvo in energijo, kar nedvomno ugodno vpliva na imunski sistem. Zadovoljen in energije poln človek odločneje uravnava svoje življenje, uspešneje se bojuje proti učinkom stresa, se ne prepušča različnim zasvojenostim (kajenju, alkoholu, deloholizmu), je fizično aktiven. Vse to pripomore k boljšemu delovanju tkiv in organov, ki so tako manj dovzetni za delovanje bolezenskih mikrobov.
Poskrbimo za redne obroke zdrave hrane s potrebnimi vitamini A, C, D, E, železom, cinkom, beljakovinami za gradnjo imunskih celic, predvsem iz ribjih, mlečnih, perutninskih virov ter iz stročnic. Potrebne količine omega3 maščobnih kislin si zagotovimo iz rib in oreškov, zlasti iz lanenega semena. Črevesno floro okrepimo z navadnim probiotičnim jogurtom, s kefirjem in z zadostno količino vlaknin.
Velikega pomena je redna aerobna vadba, hoja, tek, nordijska hoja na svežem zraku in soncu, najmanj pol ure na dan ali vsaj trikrat na teden po dve uri. Naj bo prehrana bogata z zelenjavo in sadjem, ne pozabite na česen in čebulo, ki veljata za naravna antibiotika.
