Pust mastnih ust … potem pa post

Dobro počutje | feb. '13

Po sodobnih merilih pustna pojedina ni zdrava, toda le, če gledate posamezne jedi ločeno in ne kot celoto. Že stare mame so znale kombinirati pustne jedi z obilico vlaknin, z zelišči, s stročnicami, z zeljem, s fižolom, z lečo, s čebulo in česnom, pa z brinjem, s timijanom, še zlasti pa z rožmarinom in z jabolki. Čeprav je letos pust zgodaj, bo post natanko tako dolg kot vsako leto in bo dovolj časa za razbremenitev organizma po (pre)dobri hrani.

Tradicionalnih pustnih jedi je na Slovenskem veliko. V Istri so, denimo, znane kroštole. Izvirajo iz beneških časov ali še prej. Kroštole cvrejo tudi po Dalmaciji in zanje tudi Italijani porabijo precej oljčnega olja. Toda kroštole niso nič drugega kot krhko, hrustljavo pecivo, ki mu v ''celinski Sloveniji'' pravimo – flancati.
Recept za skledo lačnih ust je takle:
Potrebujemo: 60 dag moke, pol decilitra istrskega oljčnega olja, 3 jajca, 10 dag sladkorja, ščepec soli, naribano ekološko limonino lupino, 0,5 dcl žganja (ali vina), lahko tudi žlico smetane, vaniljin sladkor za posip in olje za cvrtje.
Priprava: jajca in sladkor stepemo, dodamo olje, smetano, limonino lupino, žganje (vino) in sol, med mešanjem dodajamo moko, da dobimo gladko zmes, ki jo na tanko razvaljamo kakor za rezance in s kolescem razrežemo na široke pravokotnike. Po sredini jih zarežemo in potegnemo daljši konec skozi sredino ali kako drugače zvijemo. Oblike so seveda znak spretnosti gospodinje. Nato jih rahlo ocvremo v vročem olju, in sicer le toliko, da porumenijo, odvečno olje popivnamo na papirnati servieti, nato pa jih posujemo z zmletim vaniljinim sladkorjem.
Za pusta je še veliko drugih dobrot na mizi.
Ocvirkovka za okrepitev organizma: testo naredimo iz pol bele in pol polnovredne moke ter kvasnega nastavka iz 20 gr kvasa, decilitra mleka in sladkorja. Potrebujemo še sol, brinove jagode, timijan in ocvirke. Vzhajano testo razvaljamo, nanj vlijemo rahlo segrete ocvirke z nekaj zabele, potresemo s sesekljanimi brinovimi jagodami in timijanom.
Posebnost so timijan in brinove jagode: brinove jagode imajo nenasičene maščobne kisline in izboljšajo presnovne procese in preprečujejo žarkost holesterola. Delujejo razstrupljevalno in vežejo maščobe že v črevesju. Timijan ali vrtna materina dušica izboljšuje prebavo ''težkih jedi'', zlasti svinjine, omogoča izločanje strupenih snovi, krepi želodec in črevesje.

Miške presenečenja: testo naredimo iz pol polnovredne in pol bele moke ter kvasnega nastavka. Zgnetemo ga mehko s kuhalnico. Vanj naribamo jabolka, dodamo sesekljan pehtran, vzhajamo, nato z žlico zajamemo testo in ga ocvremo. Odcejene miške povaljamo v zmletem sladkorju in v kokosovi moki.
Posebnost: jabolka vsebujejo vitamine A, B in C in minerale kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor in jod. Tu je tudi dolga vrsta kislin: jabolčna, citronska, jantarna, mlečna, taninska, malična ali tartarinska in oksalna kislina. Veliko je tudi vlaknin, celuloze, pektina in čreslovine, zato vplivajo na prebavo in presnovo beljakovin in maščob, znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Jabolka prav zaradi kalija uravnavajo vodni režim v telesu, zmanjšujejo pritisk, razbremenjujejo srce in ožilje ter čistijo ledvice in razmaščujejo jetra.
Pehtran je začimba, ki s svojimi eteričnimi olji, vitamini in minerali, encimi in čreslovino spodbuja delovanje želodca in preprečuje napenjanje. Priporočljiv je za tiste, ki imajo zaradi pomanjkanja joda težave z žolčem ali s ščitnico.
Tudi brez svinjskih krač ob pustu ne gre, pa naj bodo sveže ali dimljene. Močno nasprotujem receptom, ko si gospodinje pri mariniranju pomagajo z različnimi vnaprej pripravljenimi praški za meso na žaru ali s podobnimi zeliščnimi pripravki z ojačevalci okusov. Sama raje uporabim svežo kračo in jo pripravim nekoliko po svoje: vzamem grobo morsko sol iz naših solin, jo pomešam z medom (cvetličnim ali gozdnim) in natrem kračo. Na začetku peke uporabim visoko temperaturo, približno 200 stopinj, vendar samo za kakih 10 minut. Nato zmanjšam temperaturo na 100 do 120 stopinj in v spodnji pladenj nalijem vodo. Pečem najmanj eno uro, po potrebi prilivam vodo in obračam kračo, nato pa spet dvignem temperaturo na 150 do 170 stopinj in jo pečem še 15 do 20 minut ali do lepe zlatorumene barve. Ker vsaka pečica peče nekoliko po svoje, je pač treba pečenje nadzorovati. Tako pečena krača je zelo okusna, sočna in bolj zdrava. Omako uporabim kot preliv. Če kaj krače ostane, jo uporabim hladno, kot narezek.

Razbremenimo želodec
Star ljudski pregovor tudi pravi, da ni ''posta brez pusta'', zato lahko sklepamo, da so tudi predniki poznali pomen razbremenitve telesa po obilni in mastni hrani. To je namreč namen posta in ne stradanje. Post štejemo kot odrekanje odvečni mesni hrani za pravilno delovanje organov, denimo možganov, srca in ožilja.
Večkrat slišim, da ljudje od vsakodnevne prehrane preprosto ''preskočijo'' v post, pri čemer uživajo presno zelenjavo in sadje ali pijejo samo sokove. Ker smo zaradi zime in strupov, ki so se nabrali, oslabljeni, takó početje ni pametno, saj se bomo počutili še slabše. Če se lotimo presne prehrane na vrat na nos, bomo takoj sprostili strupe iz jeter in jih poslali v izločevalne organe, v limfni sistem, črevesje in v kožo. Ker ti organi niso pripravljeni, tudi niso sposobni odstraniti tolikšne količine strupov. Telo takoj odgovori s ''krizo'', ki večino prisili, da odneha s takim postom.
Industrijsko predelana hrana je pomanjkljiva in ni uravnotežena, bogata je z nasičenimi maščobami, kar ob krhkem imunskem sistemu zaradi preobilice stresov in hitrega življenja oslabi delovanje razstrupljevalnih organov. Postenje je torej treba prilagoditi zdajšnjemu času! Sposobnost izločanja strupov se od človeka do človeka razlikuje in je odvisna od starosti, prehranskih navad in dela, ki ga opravlja ... Uživajmo jedi, ki bodo razbremenile organizem, tudi vsem dobro znani »matevž« je ena takih: skuhamo biološko pridelan, opran in neolupljen krompir, posebej pa fižol. Oboje zmešamo v mešalniku, da je masa enovita kot za pire. Na kocke narežemo kraško slanino in jo skupaj z rožmarinom in česnom samo pogrejemo na oljčnem olju, le toliko, da česen zadiši. S tem zabelimo ''matevža''.

Izogibajmo se mesu, ne pa tudi ribam
Ribe so, pripravljene na več načinov, zelo koristne. Precej manj sem naklonjena ribjim pločevinkam, in to zavoljo olja, ki ga v njih uporabljajo. Presenečena pa sem bila, ko sem na naši fakulteti dobila podatke o vsebnosti koristnih snovi v dimljenih postrvih, ki si zaslužijo, da jih uvrstimo med zdravo postno hrano. Kakovostne ameriške postrvi (šarenke) gojijo v Ribogojnici Špegelj v Malih Braslovčah, saj jih hranijo z ribjo krmo, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Z njihovim dovoljenjem povzemam nekaj receptov:
Dimljena postrv z jabolkom:
Potrebujemo: 0,5 kg dimljene postrvi ali filejev, jabolko, svež hren, limonin ali limetin sok in oljčno olje.
Priprava: dimljen file ali postrv, ki smo jo prej filirali in očistili vseh koščic, narežemo na kose in jo položimo na krožnik, dodamo na krhlje narezano jabolko, nariban svež hren ter pokapamo z limoninim ali limetinim sokom in oljčnim oljem.

Dimljena postrv kot predjed
Potrebujemo: dimljeno postrv, žlico hrena, žlico kisle smetane, sol, polnovreden kruh.
Priprava: dimljeno postrv razpolovimo in ji odstranimo kosti, file pa razrežemo na primerne koščke. V posodici zmešamo hren, kislo smetano in sol. Dimljeno postrv okrasimo s smetanovim hrenom ter ponudimo s kruhom.

Široki rezanci z dimljeno postrvjo in špinačo
Potrebujemo: 40 dag širokih rezancev, 30 dag mlade špinače, 15 dag dimljene postrvi, deciliter smetane, suho belo vino, žlico oljčnega olja, strok česna, sol in poper.
Priprava: na oljčnem olju popražimo drobno nasekljan česen, dodamo očiščeno in narezano špinačo in jo nekaj minut dušimo, da se zmehča; solimo in popramo. Na oljčnem olju na hitro popražimo na kocke narezano dimljeno postrv. Prilijemo nekaj žlic vina, podušimo, da vino izpari, dodamo smetano, osolimo in na kratko pokuhamo. V osoljenem kropu posebej skuhamo široke rezance. Odcejene zmešamo z omako dimljene postrvi in s špinačo ter takoj ponudimo. Namesto širokih rezancev lahko uporabimo špinačne torteline ali raviole.

Dimljena postrv v krompirjevi solati
Potrebujemo: 100 ml oljčnega olja, 50 ml limoninega soka, žlička rdečega kisa, strok česna, sol in poper, drobno narezan peteršilj, drobno narezano meto, drobno narezano čebulo, žlico kaper, 500 g krompirja, 250 g dimljene postrvi brez kože in kosti, žlico manj mastne delikatesne majoneze.
Priprava: oljčno olje, limonin sok, kis, česen in poper dobro zmešamo. Dodamo drobno narezano meto, peteršilj in čebulo ter kapre. Krompir skuhamo v osoljeni vodi, olupimo in narežemo na kolobarje. Še toplemu krompirju dodamo pripravljen preliv in zmešamo. Dodamo koščke dimljene postrvi in prelijemo z majonezo in limono.

Pečen postrvji file s smetanovim krompirjem in zelenjavo 
Potrebujemo: 4 srednje velike sveže fileje postrvi, 4 do 6 srednje velikih krompirjev, 2 žlici kisle smetane, deciliter sladke smetane, čajno žlico masla, mešano zelenjavo.  • 
Priprava: file postrvi brez kosti obrišemo in nasolimo, premažemo z oljčnim oljem in popečemo. Medtem skuhamo na majhne koščke narezan krompir. V stopljeno maslo damo kislo smetano in premešamo; ko je zmes gladka, dodamo sladko smetano in pustimo, da zavre in nato odstavimo. Kuhan krompir odcedimo in prelijemo s smetanovo omako. Krožnik okrasimo z zelenjavo.