Jetra – trpežen organ, ki tudi zboli
Jetra so nekoliko zapostavljen organ. Srce slišimo in ga čutimo, na ledvice se spomnimo vsakič, ko neuspešno iščemo stranišče in ko upamo, da bolečino povzroča išias in ne ledvični kamni; s pljuči dihamo in na stopnicah ostajamo brez sape. Izumili smo oznake za varovalna živila za srce, ne kadimo, da ne bi zakadili pljuč, pijemo dovolj tekočine, da ledvicam ni treba varčevati z vodo. Jetra pa delajo tiho in neopazno. Nanje se spomnimo samo takrat, ko koga zares ne prenesemo, dokler pa z njimi ni kaj narobe, se niti pri nazdravljanju ne sprašujemo, kaj si o tem mislijo jetra.
Jetra so največji notranji organ v človeku, saj tehtajo skoraj dva kilograma. Ležijo na desni strani telesa neposredno pod prepono, skrivajo in varujejo pa jih spodnja desna rebra. So tovarna in skladišče v enem in s svojimi več kot petsto različnimi funkcijami so naš najbolj kompleksen organ. Deset odstotkov krvi v telesu stalno teče skoznje in tudi kri iz črevesa s hranili in strupi gre najprej skozi njih. Polno so zaposlena z rednimi nalogami, dodatno pa jim delo nezavedno nalagamo sami s svojim življenjskim slogom in z vnašanjem različnih škodljivih snovi. Imajo izredno sposobnost obnavljanja in že iz stare Grčije je znana zgodba o Prometeju, ki mu orel izkljuje jetra, a mu vedno zrastejo nova. Obnovijo se lahko iz pičle četrtine ohranjenega organa, a dolgotrajno izpostavljanje škodljivim dejavnikom, bolezni in okužbe jih vseeno lahko poškodujejo do dokončne odpovedi.
Jetra proizvajajo beljakovine, glukozo, ki jo za energijo potrebujejo možgani. Proizvajajo holesterol in trigliceride, faktorje za strjevanje krvi in sodelujejo pri odpornosti organizma na okužbe. Žolč, ki se iz njih prek žolčevodov izloča v črevo, pomaga pri prebavi maščob. Služijo kot skladišče za več vitaminov, pa za železo, baker in glukozo za kasnejšo uporabo, pretvorjeno v glikogen. Razstrupljajo organizem tako strupov, ki jih vnašamo od zunaj, kot tudi tistih, ki so stranski produkt presnovnih procesov v telesu. Predelajo jih v nestrupene snovi ali pa zgolj v obliko, ki jo lahko izločimo z žolčem ali prek ledvic. Skrbijo tudi za razgradnjo in izločanje zdravil. V naši deželi dobrega vina, kuhanega žganja in obilja obredov, pri katerih naj bi uživanje obojega sodilo zraven, redno predelujejo strupeni alkohol, mi pa redko pomislimo, da so nas streznila jetra in ne spanje in mrzel zrak.
Jetra so zelo trdoživ organ, ki prenese dolgotrajno trpinčenje in tudi začetne okvare so našim očem in počutju skrite. Sprva lahko nanje posumimo le na podlagi nekaterih krvnih preiskav (jetrnih testov). Z ultrazvokom lahko opazimo spremenjeno strukturo, zamaščenost ali tumorje, zdravnik pa lahko povečana zatipa v trebuhu, saj takih ne skrivajo več spodnja rebra. Če opazimo zlatenico, torej rumene beločnice ali kar celotno kožo, belo blato, temno rjav urin, tudi brez spremembe v počutju posumimo, da je z jetri nekaj narobe. Šele kasneje se pojavijo razširjene žile okrog požiralnika, ki lahko nevarno zakrvavijo v zgornja prebavila, pojavijo se drobni rdeči pajkasti izpuščaji po koži, v trebuhu se nabira tekočina, ki ovira gibljivost in dihanje. Ta »pivski« trebuh tudi dokazuje, da jetra ne marajo piva.
Alkohol in prehrana zastrupljata
Glavni povzročitelji okvare jeter so poleg alkohola in drugih škodljivih snovi še okužbe in rakave bolezni. Tudi pretiravanje z vitamini in zelišči lahko jetrom povzroči škodo. Zamaščena jetra lahko nastanejo zaradi nepravilne prehrane in prevelike telesne teže. Vnetje jeter, hepatitis najpogosteje povzročajo virusi, ki jih označujemo s črkami A, B, C in D. Hepatitis A dobimo z okuženo vodo, druge pa z okuženo krvjo pri vbodih z iglami ali pri neodgovornem spolnem vedenju. Hepatitis je lahko tudi avtoimuna bolezen zaradi napačnega odziva lastnega imunskega sistema in strupenih snovi. Rakave bolezni lahko vzniknejo v jetrih, pogosto pa so tarča zasevkov raka oddaljenih organov. Skrajna oblika kronične okvare jeter je jetrna ciroza, ko funkcionalno tkivo organa zamenja nekoristno vezivno tkivo. Jetra izgubljajo svojo funkcijo in v napredovali fazi ciroza ogrozi naše življenje, reši nas le uspešna presaditev jeter. Proti hepatitisoma A in B se je mogoče zaščititi s cepljenjem, v nasprotnem primeru potrebujemo nekaj sreče, da hepatitis ne napreduje v končno in nepopravljivo cirozo. Pri okvarah zaradi alkohola, pomaga le pravočasna in popolna abstinenca.
Možnosti zdravljenje bolezni jeter so majhne, zato je toliko bolj pomembno paziti nanje, dokler so zdrava. Za svoje zdravje ne potrebujejo nobenih ukrepov, ki niso že del tistega, kar razumemo pod zdrav življenjski slog. Primerna zdrava prehrana, skrb za primerno telesno težo, zadostno gibanje, izogibanje okužbam, izpostavljenosti škodljivim snovem, nepotrebnim zdravilom ter to, kar bi moralo biti na prvem mestu - izogibanje alkoholu. Slednji je najbolj pogost in najbolj nepotreben strup, ki nam uničuje življenja, službe, družine in jetra.
