Zdrave ledvice - zdravo srce

Dobro počutje | apr. '13

Sladkorni bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, z boleznimi srca in ožilja, starejši od 50 let, kadilci in tisti s prekomerno telesno težo so v večji nevarnosti, da zbolijo za kronično ledvično boleznijo. Zato je smiselno, da pri svojem osebnem zdravniku pogosteje opravijo test vrednosti  beljakovin v seču.

Testiranje je pomembno predvsem zato, ker ledvice pešajo počasi, brez značilnih znakov in brez bolečin. Bodite pozorni na spremembe, ki kažejo na to, da je morda z ledvicami kaj narobe, denimo na previsok krvni tlak ali na pogostost uriniranja: če morate nenadoma ponoči velikokrat izločati urin, ste bolj žejni in več pijete; če pa opažate, da redkeje hodite na vodo ali se vam na telesu pojavljajo otekline, obiščite zdravnika, saj je možno, da se v telesu zadržuje voda. Temnejša barva urina je lahko znak izločanja krvi v urin, medtem ko močan vonj urina kaže na dobro delovanje ledvic, saj se iz telesa amonijak izloča v urin.
Če kronično ledvično bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, lahko z zdravljenjem upočasnimo njen potek. To je pomembno tudi zato, ker bolezen hkrati poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov, so opozorili strokovnjaki nefrologi z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ob svetovnem dnevu ledvic, 14. marcu.
Eden od vzrokov za kronično ledvično bolezen je akutna okvara ledvic, h kateri so bolj nagnjeni starejši ljudje in tisti, ki že imajo kronično ledvično bolezen, pa tudi srčni in sladkorni bolniki. Do nenadnega poslabšanja delovanja ledvic lahko pride zaradi hude driske ali bruhanja, močnega znojenja, če ne pijemo dovolj tekočine. Povzročijo jo lahko nekatera zdravila (nesteroidni antirevmatiki, antibiotiki), lahko se pojavi pri hudem popuščanju srca in pri zapori odtekanja seča iz ledvic (denimo zaradi ledvičnih kamnov ali povečanja prostate). Akutna okvara ledvic pomeni večje tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni, ki močno zmanjša kakovost življenja bolnika, saj je obsojen na dosmrtno zdravljenje z dializo.

Presaditve  organov
Na dializo po štiri do pet ur trikrat na teden hodi v Sloveniji blizu 1400 bolnikov in čeprav je to za bolnika mučen in za zdravstvo drag postopek, je razmeroma malo presaditev ledvic. Na čakalnih listah za presaditev je pri nas le od tri do pet odstotkov bolnikov, medtem ko jih je v tujini  najmanj 15 odstotkov. Povprečna čakalna doba na ustrezno ledvico je eno leto, biološka starost ni ovira, če je sicer zdravstveno stanje dobro. Z novo ledvico pa je življenje neprimerno laže, bolnik lahko počne praktično vse skoraj v enaki meri kot takrat, ko je bil še zdrav.
Ledvico, del jeter in nekatera tkiva lahko darujemo tudi za časa življenja, največkrat pa je darovanje organov in tkiv možno šele po smrti in to pod strogim nadzorom.
Slovenija je članica evropske mreže Eurotransplant, prek katere iščejo ustrezne organe v različnih državah. Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, ki kot osrednja nacionalna ustanova povezuje tovrstne službe in institucije doma in v tujini, deluje po strogih etičnih načelih in zakonskih določilih, pri čemer posebna pozornost velja zlasti preglednosti in sledljivosti organov in tkiv. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana število  transplantacij narašča iz leta v leto, lani so tako presadili 117 organov, od tega 62 ledvic, 28 src in 27 jeter; sicer pa presajajo tudi kostni mozeg, kožo, hrustančne celice in roženice, na presaditev pljuč pa bolnike pošiljamo v tujino.
Kot pravi prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica zavoda, načeloma za darovanje organov starost ni ovira. »Večinoma pa velja, da je srce, primerno za darovanje, staro do 55 let , izjemoma in ob vseh ustreznih preiskavah do 60 let,  za pljuča do 65 let, jetra pa so poponoma brez starostnih omejitev, le funkcija mora biti primerna. Za darovalca ledvice velja načelna starost tudi do 70 let. Poleg biološke starosti je pomembno zlasti starostno ujemanje med darovalcem in prejemnikom. Tako na področju Eurotransplanta deluje program OLD TO OLD, kjer gre ledvica donatorja, starejšega od  70 let, starejšim prejemnikom.«.

Darovanje organov je plemenito dejanje, s katerim lahko komu podaljšate ali celo rešite življenje, vendar pri nas skoraj tretjina svojcev umrlih to možnost zavrne. Če vas zanima, kako postati darovalec ali kaj drugega, povezanega s presaditvijo organov, poglejte na spletno stran www.slovenija-transplant.si ali pokličite tel. št: 01 300 68 60.