Mar videz vara?
Spoznavanje sočloveka ni lahka naloga. Zahteva čas! Saj je človekova osebnost razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo. Čeprav nam človekov obraz in vedenje odkrivata marsikaj, ne moremo na tej podlagi delati zaključkov o njegovem značaju.
»Že ob prvem srečanju z njim nisem imela dobrega občutka. Ko sem se zazrla v njegov obraz, me je kar malce zmrazilo, saj je mrko zrl predse.« Psihologi so mnenja, da je prvi vtis ob srečanju z neznanim človekom lahko napačen. Priznamo ali ne, videz pogosto vara. Vsak izmed nas je že imel to grenko izkušnjo.
Veda, ki se ukvarja s tem problemom, je fiziognomika. Proučuje videz, zlasti pa obraz kot izraz človekove osebnosti, značaja njegove duševnosti. Švicarski filozof in teolog C. Lavater je že leta 1775 o tem zapisal: »Vsaka stvar na svetu ima svojo zunanjo in notranjo stran. Stojita si v natančnem medsebojnem razmerju.«
Čeprav nam človekov obraz lahko veliko razodene, ne moremo zgolj na tej podlagi sklepati o tem, kakšen je človek. Žal pa prevečkrat presojamo ljudi samo po zunanjosti. In razočaranje je neizbežno.
Res pa je, da čustva zarišejo v naš obraz določene poteze. Čustva so zapleteni procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta in samega sebe. Globoka žalost, veselje, strah se na različne načine zarišejo tudi na našem obrazu. Pri nekaterih bolj, pri drugih, predvsem pri ravnodušnih pa manj opazno.
Vendar se na človekov videz ni mogoče vselej in povsem zanesti. Povezano s to trditvijo sem prebrala v nemški reviji Psychologie heute (Psihologija danes) zanimivo misel: »Ne presojaj vsebino knjige po zunanjih platnicah.« Iz tega sledi misel: ne ocenjuj človeka po zunanjem videzu, po obrazu!
Prvi vtis ni vedno pravilen
Razumljivo je, da so nam nekateri obrazi všeč, drugi manj ali pa sploh ne. Obrazi ljubkih dojenčkov nas raznežijo, obraz arogantnega voditelja pa vzbuja v nas odklonilnost, poteze uspešne igralke dramijo simpatijo in podobno.
Pomemben je tudi stereotip: »Lepo je dobro in dobro je lepo.« Predvsem, če se za simpatičnim obrazom, ki je lep ne glede na starost, skriva dober človek. Ni iz trte izvita misel: »Dober človek sčasoma oblikuje simpatičen videz obraza.«
»Tudi pogled je slika duše,« je menil že Cicero. Starši že zgodaj opozarjajo otroka: »Če se s kom pogovarjaš, ga glej v oči.«
Kako neprijetno je, če sogovornik v pogovoru zre v tla. Gotovo ste to že doživeli. V takih trenutnih nas preveva misel: »Ta pa ima nekaj za bregom!«
Vsak izmed nas se tudi sprašuje: »Ali je mogoče iz obraza razbrati, kaj človek misli? Kaj ljubi? Kako enostavno bi bilo, če bi obrazi govorili!
Mnogokrat se za ljubeznivim videzom obraza skriva ljubosumje, preračunljivost, sovraštvo in podobno. Če pa opazujemo človeka v celoti, vidimo, da spremeni barvo ali pa nezavedno stiska pesti. To pomeni, da govori nekaj, misli pa povsem drugo! Zagotovo se na obrazu ne glede na starost resnično do določene mere kažejo zdravje, bolezen, žalost in strah.
Priznati moramo, da smo pri vzpostavljanju stika s človekom najprej osredotočeni na njegov obraz. Seveda pa nam obraz sogovornika tudi nekaj malega sporoča. Toda kakšen je ta človek, kaj resnično misli, ni lahko ugotoviti. Zato je pogosto prvi vtis, izoblikovan na videzu, sila varljiv.
Razmislite o tem!
