Kako zavarovati svoj računalnik pred vdori in virusi
Podatke, ki jih imamo na svojem računalniku, moramo tudi zaščititi. Zagotovo ste že slišali za različne vdore v računalnike, pa za okužen računalnik ali celo za 'zombi' računalnik. Da bi svoje podatke kar se da dobro zaščitili, se moramo zavedati nevarnosti, ki prežijo na svetovnem spletu. Te nevarnosti predstavljajo virusi, trojanci in 'spyware'.
Virusi v računalniškem svetu se v resnici vedejo podobno kot virusi, ki prežijo na naše zdravje in zaradi katerih se moramo zdraviti z zdravili. Ko napadejo naše ranljivo telo, se organizirano lotijo določene vloge. Enako počnejo računalniški virusi, ki se 'naselijo' nekje v spominu našega računalnika in opravljajo neželene operacije. Virusi lahko poškodujejo vsebino spomina na trdem disku računalnika, preprečijo nam uporabo programov, onemogočajo internetno povezavo itd. Tako lahko izgubimo tudi marsikatero pomembno datoteko, ker jo virus enostavno izbriše ali celo zaklene pred nadaljnjo uporabo. Računalniški virusi se ne pojavijo kar sami od sebe, temveč so plod dela programerjev, ki izkoriščajo nespametnost ali nepozornost uporabnikov. Ustvarjalci virusov nam v nekaterih primerih celo grozijo, da nam bodo trajno zbrisali določene datoteke, če ne bomo zahtevanega zneska plačali na izbrani tekoči račun.
Naš računalnik pa lahko napadejo tudi preprosti ali kompleksni programi, ki spreminjajo delovanje našega računalnika.
Eden najhujših nosi pomenljivo ime 'trojanski konj', ki lahko na našem računalniku povzroči pravo razdejanje. Spet gre za računalniški program, ki pa ni tako agresiven, kot so virusi. Pri trojanskem konju gre za pravi taktični napad na računalnik. Trojanski konj se 'shrani' v računalnik in sledi svojemu programu, ki je lahko enostaven ali pa bolj kompleksen. Nekateri trojanci so programirani, da namestijo zlonamerno kodo v vaš računalnik, pred tem pa onemogočijo protivirusno zaščito. V takem primeru sploh ne opazimo okužbe, saj se taka vrsta zlonamerne kode vede tiho in deluje v ozadju.
'Spyware' je eden od pogostih načinov okužbe računalnika. Gre za bolj preproste programe, ki prežijo na naše informacije v računalniku in jih oddajajo v internet. Oddajanje je ponavadi vezano le na eno lokacijo, in sicer na piscu zlonamerne kode. Vohunski 'spyware' preži na naša gesla v e-pošti, bančne izpiske, gesla za dostop do e-banke ipd. Marsikdo ima na svojem računalniku občutljive dokumente ter gesla, ki nepoklicanim ne smejo biti dostopna. Tak program lahko izda veliko pomembnih informacij, ne da bi se mi tega sploh zavedali.
Ne pozabite na protivirusni program
Kako se zavarovati pred vsemi temi slabimi programi? Prvi in drugi korak sta skorajda nujna: namestitev protivirusnega programa ter njegovo redno posodabljanje. Tretji korak pa je izogibanje obiskom sumljivih spletnih strani. Pred tem moramo redno posodabljati tudi operacijski sistem, s katerim upravljamo svoj računalnik.
Kateri protivirusni program je najboljši in katerega namestiti na računalnik, je pogosto vprašanje uporabnikov. Na internetu je mogoče najti različne protivirusne programe, ki so bodisi plačljivi ali pa brezplačni. Brezplačni se nekoliko razlikujejo od plačljivih. Vsekakor moramo vedeti, kaj vse bi radi zaščitili, to pa naj bo tudi merilo pri odločitvi za nakup programa ali za namestitev brezplačnega. Protivirusni programi ponavadi varujejo naš računalnik pred vsemi prej omenjenimi zlonamernimi programi. Preden se odločite za nakup, vsekakor najprej priporočam preverjanje protivirusnega programa. Če brezplačna verzija ponuja že vso potrebno zaščito, se tako lahko izognete stroškom za nakup plačljivega programa, saj večini uporabnikov ta program nudi dovolj zaščite.
Noben protivirusni program pa nam ne more pomagati, če obiskujemo spletne strani, ki vsebujejo zlonamerne programe. Protivirusni program ves čas skenira delovanje našega računalnika in nas sproti opozarja na viruse. Če vas protivirus opozori, da ste obiskali stran, ki je potencialno okužena, jo je pametno nemudoma zapustiti in prekiniti nadaljnje obiske na njej.
Slovarček:
Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku mimo vednosti in volje uporabnika. Gostitelj virusa je računalniški program ali izvršna datoteka. Če ta program zaženemo, se virus naseli še v preostale datoteke na našem disku. Glavna naloga virusa je, da poškoduje ali spremeni gostiteljski sistem.
Računalniški črv je oblika škodljive kode, ki se od virusa razlikuje v tem, da se razmnožuje sam prek omrežja in brez prenašanja delov gostitelja (škodljive datoteke ali programa). Pogosto je to tudi edina naloga črva - da se prek omrežja namnoži na čim več računalnikov.
Spyware je program, ki zbira informacije iz naših datotek v računalniku in jih brez naše vednosti posreduje na določeno lokacijo, ponavadi piscu zlonamerne kode. Preži na naša gesla v e-pošti, gesla za dostop do spletne banke, spletnih omrežij ipd.
Trojanski konj je računalniški program, ki se uporabniku predstavlja kot drug program (denimo računalniška igra ali odstranjevalec neželenih poštnih sporočil ipd.). Ko ga zaženemo, se namesti na računalnik in opravlja svoj program, s katerim lahko med drugim onemogoči tudi delovanje našega protivirusnega programa.
