Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavc – maj 2013
Utrjevanje služnostne poti
Bralec je lastnik zemljišča, prek katerega ima sosed pot. Pot je bila pridobljena bolj proti bralčevi volji kot z njegovim soglasjem, vendar je tega že dolgo nazaj. Pred časom pa je sosed začel pot utrjevati, jo dvignil za skoraj pol metra in nanjo položil asfalt. Vse to je storil brez bralčevega dovoljenja, zato bralca zanima, ali je to lahko naredil in kaj lahko stori sam.
Iz pisma je jasno, da je bila pot priposestvovana, saj jo sosed uporablja že več kot deset let, bralec pa mu tega ni pravočasno prepovedal, denimo z ustrezno tožbo. O obstoju poti tako bralec ne more več narediti ničesar.
Drugače pa je, ko gre za utrditev, nasutje in asfaltiranje poti. Sosed bi jo smel razširiti le z bralčevim soglasjem ali pa zaradi napredka tehnike in spremembe načina življenja. Poti, ki so se uporabljale pred leti zgolj za vprege, tako avtomatično postanejo poti, na katerih se lahko uporablja traktorska mehanizacija; tiste, ki so služile občasnim prevozom, pa so zaradi sprememb v načinu življenja postale vsakdanje poti za avtomobile. Vendar pa to ne pomeni, da je dovoljeno kolovozno pot dvigniti in asfaltirati, pač pa le, da jo je mogoče uporabljati tudi s sodobnimi prevoznimi sredstvi.
Sosed namreč poti ne sme širiti ali z njo dodatno obremenjevati bralčevega zemljišča. Zato lahko bralec vloži tožbo in zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja. Če je od teh dogodkov minilo manj kot trideset dni, lahko poskusi s tožbo zaradi motenja posesti, če pa je minilo več časa, vendar ne več kot deset let, pa lahko vloži tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. Prvi postopek je po navadi krajši, drugi daljši, za odločanje pa so tudi pomembne različne podlage.
Darilna pogodba vnukinjama
Bralka piše, da sta s sinom solastnika hiše, vsak do ene polovice. Zaradi različnih razlogov bi rada svojo polovico z darilno pogodbo prepisala na vnukinji, ki pa sta mladoletni. Zanima jo, ali mora o tem vprašati sina ali snaho.
Bralka lahko podari svoj delež na hiši vnukinjama. Sin in snaha v takem primeru nimata veliko besede, ker pa sta vnukinji še mladoletni, ju zastopata starša, kar pomeni, da je minimalen dogovor z njima vendarle potreben. Če bi sin ali snaha nasprotovala darilu zaradi lastnih interesov, ima bralka možnost, da zaprosi center za socialno delo, da odloči o koristnosti darila. Če bi center ugotovil, da bi bilo darilo za vnukinji koristno ter da starša nasprotujeta zaradi svojih interesov, bi lahko vnukinjama postavil skrbnika za sklenitev te pogodbe, tako da pogodbe v imenu vnukinj ne bi podpisala starša.
Če pa bosta vnukinji postali lastnici hiše, za njun delež velja posebnost, da se ne sme prodati naprej, razen če je to potrebno za zagotovitev sredstev za njuno preživljanje, za njuno vzgojo, izobrazbo ali če to zahteva katera druga njuna korist. O tem, ali bi bila nadaljnja prodaja skladna s tem pogojem, odloča center za socialno delo. Taka omejitev razpolaganja pa velja do polnoletnosti vsake od vnukinj.
Pogodba o preužitku
Bralka bi rada svoji nečakinji podarila nepremičnino, pri tem pa se želi dogovoriti, da bi nečakinja takoj postala lastnica, bralka pa bi do smrti uporabljala nepremičnino, kot jo je že doslej.
Bralka lahko z nečakinjo sklene pogodbo o preužitku. V taki pogodbi se bo kot preužitkar zavezala, da bo na nečakinjo kot prevzemnico prenesla lastninsko pravico na svoji nepremičnini, nečakinja pa se bo zavezala, da bo bralki ali komu drugemu do njegove smrti nudila določene dajatve in storitve. Te storitve so lahko občasne denarne dajatve, zagotavljanje življenjskih potrebščin, oskrbovanje, zagotovitev stanovanjskega prostora, prepustitev uživanja določenega zemljišča in podobno. Zelo pomembno pa je, da bralka poskrbi za to, da bo preužitek vpisan v zemljiško knjigo. Če bi namreč nečakinja zavoljo kakršnegakoli razloga odsvojila nepremičnino, je v primeru, da je preužitek vpisan v zemljiško knjigo, za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi lastnik nepremičnine. Bralka je tako - če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo - upravičena ostati v hiši, tudi če postane lastnik kdo tretji. Če pa preužitek ni vpisan v zemljiško knjigo, take pravice nima.
Pogodba o preužitku mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, zato je smiselno, da se bralka obrne na notarja.
