Vaš svetovalec - mag. Boštjan J. Turk

Dobro je vedeti | apr. '13

Nujni in ne nujni pregledi
Bralko je pred časom osebna zdravnica napotila na specialistični pregled prebavil in v napotnici predlagala, naj bo pregled opravljen »pod nujno«. Napoteni zdravnik pa se s tem ni strinjal in je pacientko uvrstil med "primere, ki niso nujni". Bralko zanima, ali lahko napoteni zdravnik spreminja stopnjo urgentnosti pregleda in ali so določeni roki, v katerih mora biti pregledana?
V skladu s pravilnikom o čakalnih dobah za zdravstvene storitve je najdaljša dopustna čakalna doba za posamezno zdravstveno storitev določena glede na stopnjo nujnosti in ob upoštevanju zdravstvenega stanja pacienta. Stopnje nujnosti pa se delijo na nujne, hitre in redne.
Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo »nujno«, mora biti opravljena takoj ali najpozneje v 24 urah. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, se opravi najpozneje v treh mesecih, zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »redno«, pa najpozneje v šestih mesecih.
Posebni roki veljajo za nekatera posebna zdravstvena stanja; tako je pri malignih obolenjih najdaljša dopustna čakalna doba en mesec, pri ortopedskih operativnih posegih 12 mesecev, za izdelavo protetičnih nadomestkov po končani sanaciji zobovja 12 mesecev, za ortodontsko zdravljenje, ki je označeno s stopnjo nujnosti "hitro" 12 mesecev, za tisto, ki je označeno s stopnjo "redno", pa 18 mesecev.
Najdaljša dopustna čakalna doba je spoštovana, če je čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob, omenjenih v prejšnjih dveh odstavkih, kar pomeni, da bi morala biti bralka pregledana pri specialistu najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko ji je osebna zdravnica napisala napotnico.
Strokovne kriterije razvrščanja v posamezno stopnjo nujnosti določijo posamezni razširjeni strokovni kolegiji, stopnjo nujnosti v posameznem primeru pa določi zdravnik, ki pacienta napoti na zdravstveno storitev na podlagi uveljavljenih sodobnih medicinskih smernic in priporočil, strokovnih standardov in dobre prakse ter v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice. Stopnja nujnosti je navedena na napotnici.
Če zdravnik, h kateremu je bil pacient napoten, po opravljenem pregledu ugotovi drugačno (višjo ali nižjo) stopnjo nujnosti, kot jo je določil osebni zdravnik, ga mora obvestiti o tem, pri čemer obvelja tista stopnja nujnosti, ki jo je določil zdravnik, h kateremu je bil napoten pacient. To pa pomeni, da napoteni zdravnik lahko spreminja stopnjo urgentnosti pregleda.