Od noric do pasovca
Herpes zoster praviloma ni nevarna, a je skrajno nadležna bolezen, pri kateri se bolj bojimo dolgotrajnih bolečin kot bolezni same. Nastane zaradi reaktivacije spečega virusa v živčnih vozličih, z njim pa smo se okužili že v otroštvu. Učinkovito lahko ukrepamo s pravočasnim obiskom zdravnika in s primernim zdravljenjem.
Slovensko ime pasovec opisuje tipičen videz bolezenskih kožnih sprememb, ki se pojavljajo v obliki pasu. Povzročitelj bolezni je virus varicella – zoster, ki povzroča tudi pogosto otroško bolezen norice (vodene koze, latinsko varicella). Večina ljudi jih preboli že v otroških letih, a virus ostane v telesu, v živčnih vozličih ob hrbtenjači, kjer leta ali desetletja ne povzroča nobenih težav. Če pa se speči virus reaktivira, se po živčnem vlaknu spusti do ustreznega dela kože in tam povzroči bolečino in izpuščaj. Reaktivacijo virusa in s tem bolezen sproži padec odpornosti ob psihičnem stresu, hormonskih spremembah, prehladnih boleznih, vzrok so lahko tudi zdravila, ki oslabijo imunski sistem, ter določene bolezni, ki prizadenejo imunost (HIV, limfomi). Vsaj enkrat v življenju zboli blizu 20 odstotkov ljudi, obolevnost pa izrazito narašča s starostjo.
Spremembe na koži in bolečine
Bolezen se po navadi začne s spremenjenim občutenjem, s preobčutljivostjo na dotik s srbenjem ali z bolečino na prizadetem delu kože. Včasih se pojavijo tudi druge težave, kot so splošno slabo počutje, bolečine v mišicah, slabost, glavobol in vročina. Po 48 do 72 urah se na koži pojavijo rdeča območja in na njih kmalu tudi skupki majhnih mehurčkov. Ti se razširijo po celotnem območju, ki ga oživčuje posamezen živec (dermatomu), ter v treh do petih dnevih dosežejo končno število. Mehurčki se sčasoma razpočijo, na njihovem mestu pa nastanejo majhne razjede, ki jih prekrije krasta. Spremembe se postopoma posušijo, zacelijo in praviloma ne puščajo brazgotin.
Izpuščaji potekajo v pasovih, največkrat se pojavijo na trupu in potekajo od predela hrbtenice proti trebuhu ali prsnemu košu. Redkeje nastanejo drugje na telesu, med njimi je najnevarnejši zoster na obrazu, kjer lahko okvari tudi vid, sluh in ravnotežje. Bolezen včasih poteka brez kožnih sprememb in le z bolečinami, različica brez bolečin pa je zelo redka. Potek bolezni in hitrost ozdravitve sta odvisna od starosti in imunskega stanja bolnika. Pri odraslih izpuščaj traja povprečno 10 do 15 dni, pri starejših ali imunsko oslabljenih bolnikih pa lahko tudi več tednov. Pri slednjih je tudi veliko večja verjetnost, da pride do zapletov.
Herpes zoster praviloma mine sam, brez zdravil in ima dobro prognozo. Zdravljenje vseeno priporočamo, saj lahko skrajšamo klinični potek bolezni in preprečimo zaplete. Zdravljenje poteka s protivirusnimi zdravili, ki jih jemljemo večinoma v obliki tablet, in traja en teden. Za učinkovitost zdravljenja je pomembno, da z njim začnemo čim prej, in sicer najkasneje v 72 urah po nastanku prvih kožnih sprememb ali največ 48 ur po nastanku prvih mehurčkov. Za starejše od 50 let obstaja tudi učinkovita preventiva s cepljenjem, ki kar za 70 odstotkov zmanjša možnost razvoja bolezni.
Možni zapleti
Večje težave povzročajo morebitni zapleti, najpogostejši je t. i. postherpetična nevralgija. Gre za izrazito bolečino prizadetega predela, ki lahko traja še dolgo za tem, ko izginejo kožne spremembe. Bolečina je po naravi pekoča, zbadajoča ali v obliki električnih sunkov in je slabo odzivna tudi na analgetike. Nevarnost nastanka nevralgije narašča s starostjo in je v starosti kar desetkrat pogostejša. Bolečina se lahko zavleče na več mesecev ali let in je lahko tako intenzivna, da ovira siceršnje življenjske aktivnosti, povzroči tudi depresijo in celo samomorilnost.
Med zapleti naj omenimo še okužbo nastalih mehurčkov. Tudi ta je pogostejša pri starejših, zdravimo pa jo z antibiotiki. Sistemski in življenje ogrožajoči zapleti so k sreči redki in večinoma prizadenejo bolnike z motnjo imunosti.
Bolezen je nalezljiva in se prenaša z neposrednim stikom. Bolniki so kužni, dokler se ne posušijo vse kožne spremembe, zato naj se izogibajo predvsem stikom s starejšimi, z bolniki z motnjami imunskega sistema, z nosečnicami in z vsemi, ki še niso preboleli noric.
